Reply To: Človekov duhovni napuh

[Nataša]

Irena wrote:

Kot praviš, Nataša: brezpogojno sprejeti pomeni “iti skozi” in “rast”. Vendar najhitreje skozi oči večnosti ne pomeni kaj dosti, pomen ima le za naš ego, vpet v čas.

To je pogosto velika lekcija za ego, ki bi zadeve rad rešil v določenem roku, odkljukal in šel naprej.

Irena wrote:

Prav tako je pojem “rast” vpet v ego sodbe polarnosti – v ločevanje dobrega in slabega, saj rast predstavlja nekaj drugačnega od prej-mi pa to drugačno tolmačimo kot boljše.

Mislim, da velika večina lekcij, skozi katere gremo, vključejo ravno to, da se ego transformira, v smislu, da nekaj, kar je prej ocenil kot težko, nesprejemljivo ali pa morda dobro, preprosto odneha, in naredi prostor praznini, ki je med dobrim in slabim, tam, kjer ni več nobene sodbe. Na tej točki pač preprosto živiš, karkoli se ti pač dogaja.

Irena wrote:

Res nam je težko sprejeti, da smo “vpeti v širši” program, v katerem imamo za odigrat svojo vlogo. Saj tudi odločitve duše niso samostojna (popolnoma svobodna) zadeva. Temeljijo na neki (egu neznani) potrebi in kakorkoli obračamo, nam dela preglavice NE-LOČENOST.

Včasih kakšnih okoliščin res ne zmoremo povezat s seboj, zdi se nam popolnoma nerazumljivo, zakaj bi si izbrali določene situacije. Ampak duša preprosto ne odneha. Na tisoč in en način nam kaže, kje se želi integrirat. Saj navadno se začne bolj nežno, če pa nočemo sprejet, pa se nam začnejo dogajat okoliščine, ki nas že bolj drmajo. Bolj ko se ego upira, težje postaja.

Nataša2013-01-10 13:12:13

Lepo je če deliš