Reply To: Človekov duhovni napuh
Nataša wrote:
Hm?! Lahko zase trdimo, da smo alfa in omega mojstri, ki lahko ZDAJ resnično prisluhnemo sebi in Stvarstvu ter spremenimo izzid nečesa, kar “nam grozi” ?
Dosti stvari lahko z delom na sebi spremenimo, ampak določene stvari, ki se jih je duša odločila izkusit, pa preprosto moramo dat skozi, tukaj nimaš kaj. Takrat pomaga samo to, da situacijo, ki se nam zdi težka, sprejmemo takšno, kot je, se ji nehamo upirat in na ta način bomo najhitreje prišli skoz in zrastli.
Vsekakor imajo “odločitve” duše prioriteto v kreiranju okoliščin, ki omogočajo določene izkušnje. 
Kot praviš, Nataša: brezpogojno sprejeti pomeni “iti skozi” in “rast”. Vendar najhitreje skozi oči večnosti ne pomeni kaj dosti, pomen ima le za naš ego, vpet v čas.
Prav tako je pojem “rast” vpet v ego sodbe polarnosti – v ločevanje dobrega in slabega, saj rast predstavlja nekaj drugačnega od prej-mi pa to drugačno tolmačimo kot boljše.
Res nam je težko sprejeti, da smo “vpeti v širši” program, v katerem imamo za odigrat svojo vlogo. Saj tudi odločitve duše niso samostojna (popolnoma svobodna) zadeva. Temeljijo na neki (egu neznani) potrebi in kakorkoli obračamo, nam dela preglavice NE-LOČENOST.