Reply To: Česa nas učijo naši otroci

[Nataša]

ozelot wrote:
Izolirat otroka ne moreš.

Seveda ga ne moreš, lahko pa ga učiš vloge opazovalca, da se skozi leta nauči razločevati med tem, kaj je on in kaj ni in da se ne meša tam, kamor se ni treba, da čustva izrazi in da se nauči sprejeti tudi težje stvari v življenju.

ozelot wrote: Sam sem potomec in dnevno opazujem koliko starševskega sem “podedodoval” in koliko dela imam s tem ker bi rad normalno živel. Skorajda ne morem verjeti da sem se rodil z namenom da rešujem familiarne težave ki trajajo generacije.

Mislim, da se prav vsaka naslednja generacija rodi z določeno obljubo prejšnji, da bo počistila vsaj nekaj. Veliko generacij potem ne naredi nič, ker jih matrika posesa in pozabijo za kaj so prišli. Včasih se kdo odloči, da bo pač naredil več. Jaz osebno čutim močan dolg in obljubo prejšnjim generacijam in tudi svojim otrokom, da bom počistila precej stvari.

ozelot wrote: Me prav zanima kako bi bilo če bi se rodil svoboden.

Pred leti sem na televiziji gledala dokumentarec o eni francoski prosti plezalki. Prizori iz filma so bili fantastični, trenutki plezanja po ogromni stenah brez vsakršnega varovanja pa preprosto čudoviti. V filmu je povedala, da se lahko za to, kar je postala, zahvali svojim staršem, ki sta bila, če se prav spomnim, tudi sama prosta plezalca, in sta jo od malih nog spodbujala pri plezanju in pri tem sta imela popolno zaupanje vanjo. Meni se je zdela ženska v resnici svobodna (in prav gotovo so bili precej svobodni tudi njeni starši, da so bili sposobni takšnega zaupanja), ker težko zdržiš ure in ure popolne koncentracije v sedanjem trenutku, če te muči na stotine strahov, finančne skrbi in kaj vem kaj še vse. Mislim, da bi imela veliko več za povedat o bogu kot večina duhovnežev, ki mlati prazno slamo o ljubezni in sprejemanju.

Lepo je če deliš