Reply To: Česa nas učijo naši otroci

[Irena]

Mene je te dni hči učila tole :

DVA PLANETA: !!!!

Dva planeta krožita po vesolju.

Vsakih 23 milijonov let se srečata

in se veselo pozdravita:

»Pozdravljen!«

»Živijo!«

In zadovoljno krožita naprej.

Ko se nekoč spet srečata, je prvi planet

videti ves izmučen in bolan.

»Kaj pa je s teboj? Nekam slab si videti!«

ga zaskrbljeno vpraša drugi.

»Kako ne bi,« mu prvi čemerno odvrne,

»ko pa sem staknil homo sapiensa!«

»Ne ženi si k srcu,« ga skuša potolažiti drugi,

»to hitro mine!«

Teolog Zink je opisal sedem zadnjih dni stvarstva!!!!: Po mnogih milijardah let je človek postal tako pameten, da je sklenil: »sam bom vzel v roke svojo prihodnost in prihodnost zemlje. Ne potrebujem Boga.« In storil je tako. Takrat se je začelo zadnjih sedem dni zemlje. Človek se je odločil: »Nočem biti božja podoba, pač pa človek: svoboden, dober in srečen.« In ker je moral v nekaj verovati je veroval v svobodo in srečo, v denar in napredek, v načrtovanje in svojo varnost. Da bi bil varnejši, si je tla pod nogami zavaroval z raketami in atomskimi bombami. Bil je večer in bilo je jutro, prvi dan. Radio in televizija poročata: »Poginile so ribe v vseh vodah- zaradi strupenih industrijskih odpadkov. Umrle so ptice pevke in roparice- zaradi prevelikih količin strupenih hlapov v zraku. Poginili so zajci na vseh poljih- zaradi smradu, ki se je širil s poljskih poti in avtocest. Poginili so vsi lepo negovani psi- zaradi predobre pasje hrane.« In bil je večer in bilo je jutro, drugi dan. Ovenela je trava po poljih in travnikih, posušilo se je listje na drevju. Usahnil je mah po skalah, ovenelo je vse lepo cvetje, kajti človek je sam uravnaval vreme in delil dež po natančnem načrtu. Nastala pa je majhna napaka na računalniku, ki je razporejal dež po zemlji. Ko so napako odkrili je bilo že prepozno. Suša je uničila vse zelenje. Bil je večer in bilo je jutro, tretji dan. SOS. Človeštvo je v nevarnosti. Umrle so že tri milijarde ljudi. Nekateri zaradi bolezni, ki jih je povzročil človek, drugi po pomoti. Nekdo je namreč pozabil zapreti skladišča, v katerih je bilo pripravljeno orožje za naslednjo vojno. Spet drugi so umrli zaradi lakote, kajti nekateri ljudje so skrili ključe od žitnic. In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan. Tisti, ki so ostali živi, so začeli preklinjati Boga. Zakaj se ne zmeni zanje in njihovo srečo? V paničnem strahu so pritisnili na rdeči gumb, kajti čutili so se ogroženi. Ogenj je zajel zemeljsko oblo: gorele so gore, morje pa je izhlapelo. Mestni beton je bil ves črn in razpokan. Angeli v nebesih so opazovali, kako je nekoč modri planet postajal čedalje bolj rdeč, nato umazano rjav in končno pepelnato siv. In bil je večer in bilo je jutro, peti dan. Na nebu so ugasnile luči. Prah in pepel sta zagrnila sonce, mesec in zvezde. V atomskem zaklonišču je izdihnil zadnji ščurek. Bil je večer in bilo je jutro, šesti dan. Končno je zavladal mir. Zemlja je bila pusta in prazna. In tema je bila nad globinami. Duh človekov je kakor smrtna senca blodil nad kaosom. Bil je večer in bilo je jutro, sedmi dan. Globoko spodaj- v peklu –pa so si pripovedovali napeto zgodbo o človeku, ki ni hotel biti božja podoba in je vzel usodo človeštva in zemlje v svoje roke. In satanski krohot je bobnel vse do angelskih zborov.

Upajmo, da se to ne bo zgodilo. Vendar- kako je sploh mogoče, da je treba upati v to?

O okolju :

-Nihče ne ravna z materjo tako grdo kot materialisti.

-Svoj razum smo tako razvili, da sploh ne vidimo gromozanske nerazumnosti, v katero tonemo.

-Večino ljudi v industrijski družbi osrečuje misel, da gre drugim še slabše.

-Kaj koristi miši vsa slanina pred nosom, če sedi v pasti

-Gledati na vse le z vidika koristnosti, je ena od oblik sodobnega prostaštva.

-Človek lahko ima tisoč reči, vendar reči ne smejo imeti človeka.

-Obstaja rast brez razvoja.

-Vse raste in se množi, le rešitev je čedalje manj.

-Bolj ko so stroji podobni ljudem, bolj so ljudje podobni strojem.

-Ravnajmo s stroji kot s stroji in z ljudmi kot z ljudmi.

-Kamor pogledamo, vidimo izboljševalce sveta. Dolgo pa je treba iskati tiste, ki skušajo svet ohraniti.

-Vsi bi radi prišli v lepšo prihodnost, vendar nobeden peš.

-Rajši aktiven kot radioaktiven.

-V naših šolah se učenci učijo, ne pa razmišljajo. In to se mnogim pozna vse življenje.

-Kdor želi razumeti naravo, mora govoriti z njo v njenem jeziku. Jezik dejanj ne izgovorov.

-Povsod slišimo, da bodo prihodnji dosežki znanosti spremenili življenje ljudi. Žal nikjer ne slišimo, v kaj ga bodo spremenili.

-Modrost je močnejša kor dokazi.

-Znanost nam lahko da dosti tega, kar si želimo, ne more pa nam povedati, kaj naj si želimo.

-Ničesar ni mogoče narediti prosti senčnim stranem napredka, dokler ne spremenimo česa na njegovi sončni strani.

-Še nikoli nam ni šlo bolje. Zato imamo tehten razlog, da razmislimo, kako stojijo stvari v resnici.

-Kakšna utvara! Narediti skušamo tako dober svet, da v njem ne bo treba nikomur biti dober.

-Večina politikov prikimava ali odkimava. In to je edino gibanje, ki ga zmorejo, in edino, za katero mislijo, da prinaša napredek.

-Mogoče je imeti vse informacije in kljub temu ne razumeti ničesar.

-Čudno, vedno gremo naprej in nikoli na napredujemo.

-Grozno je, da so razmere v svetu take, kakršne so. Še bolj grozno je, da so še vedno take kakršne so.

-Kogar ni strah, je ogrožen. Kdor ne pozna upanja, je izgubljen.

-Če ženemo norost do njenih skrajnih mej, je izid lahko rojstvo modrosti. Seveda, če ni tedaj zanjo že prepozno.

Lepo je če deliš