Reply To: Bolezni duhovnih učiteljev
Pri svojem pisanju izhajam iz dveh zelo pomembnih postavk, ki sem jo sicer že večkrat omenil, a jo bom še enkrat, da ne bo kdo rekel, da skušam biti bolj pameten od nekaterih znanih duhovnih učiteljev:
– Glede na to, da naša podzavest vsako sekundo prestreže 400 milijard bitov informacij, v polje zavesti pa nam jih pride le 2000, je jasno, da nihče ni niti približno sposoben dojeti namena ter vseh skrivnosti življenja. Da namreč nekaj razumeš, mora biti tvoja zavest vsaj približno na ravni zavesti kreatorja – v tem primeru na ravni globalne zavesti, ali če hočete – boga.
– Načeloma lahko vsak pride v stanje enosti z bogom. A to je stanje, v katerem pogojeni um ne obstaja. Ko prideš nazaj na pogojeno raven, pa se pogojeni um spet vključi in skuša interpretirati občutke, ki jih je doživel. Interpretacija pa je odvisna od znanja in prepričanj, torej nobena ni objektivna.
Sklep: Nisem merodajen, ko je govora o namenu in skrivnostih življenja, prav tako pa ni merodajen niti noben duhovni učitelj.
grega wrote:
Ko so Oshota vprašali o temu zakaj imajo nekateri “razsvetljeni”
ljudje raka je rekel nekako takole; to je bilo njihovo zadnje
življenje na zemlji in kemija, živčni sistem se je pri teh ljudeh
spremenil do te mere, da telo tega enostavno ni zdržalo in je
reagiralo kakor pač je. Zato so zgodbice o prevzemanju karme drugih
odveč….
Grega, tule te ne razumem najboljše – ali je zadnji stavek Oshov, ali tvoj? Če je tvoj, si me narobe razumel, če misliš, da je moje mnenje, da gre pri vsem skupaj za kakršnokoli prevzemanje karme. Niti ne vem, po čem to sklepaš.
Sicer pa mi je razlaga precej bosa.
grega wrote:
Ramana Maharshiodvrgel je vse kar je imel, se obril, šel je v bližnji temelj, v klet, kjer je bila tema, brez svetlobe, zaprl oči in meditiral nekaj let…brez zavedanja o telesu, otroci so ga kamenjali, kmalu so ga opazili nekateri ljudje in so mu dali hrane…preživel je nekaj let v stanju popolne tišine, brez besed…od tega sedenja in pikov raznih žuželk in njegovega nezavedanja le tega so nastala poškodbe na telesu, ki je kasneje prerasla v karcinom. Učenci so naredili vse, da bi mu pomagali, vendar sam ni imel nobene potrebe in je samo rekel na koncu: le kam naj grem, jaz sem zmeraj tukaj.. .
Tole je meni čisto mimo. Če je edini cilj spet doživeti občutek enosti, zakaj smo se potem sploh inkarnirali v materialnem, zakaj imamo določene talente. Če mene vprašate je namen življenja ta, da po začetni izgubi občutka povezanosti, ki jo otrok izgubi, ko se začne sebe zavedati kot ločene entitete, to povezavo spet vzpostavimo skozi izkušanje različnih področij lajfa, razvijanju svojih sposobnosti in talentov ter tako prispevati k skupni evoluciji.
Ne vem, kako naj bi k evoluciji celote kakorkoli prispeval nekdo, ki se zapre v neko jamo ali za nogo obešen visi iz drevesa ter leta in leta meditira.
Ne vem, kako naj bi k evoluciji celote kakorkoli prispeval nekdo, ki se zapre v neko jamo ali za nogo obešen visi iz drevesa ter leta in leta meditira.
grega wrote:
Vprašanje pravičnosti/nepravičnosti, miru in vojne, vprašanja krivičnega kastnega sistema so bili njemu velikokrat postavljena in nekaj njegovih odgovorov: kaste se gledajo na telesni ravni, ne na ravni sebstva. Sebstvo je blaženost. Da bi spoznali blaženost, moramo spoznati sebstvo. Ni potrebe, da skrbimo o kastah. Nek obiskovalec ga je vprašal: Vi ste mahatma (velika duša). Vi ne morete sprejeti kast. Kako lahko ti ljudje tukaj v ašramu vsiljujejo kaste? Odgovor: Ali sem jaz tebi rekel, da sem mahatma. Ti sam to govoriš. Nisem se jaz pritoževal glede tega. Zakaj uporabljaš vsa ta imena. Oni naj skrbijo zase. Ni jim potrebna tvoja pomoč. Na njegovo nadaljno pripombo, da ne odobrava kast je rekel: Mahatma ti je rekel, da iščeš in najdeš sebstvo. Ti nočeš tega narediti, ampak iščeš njegov blagoslov. Sebstvo je v vseh isto. Ni razlike v duhu. Vse razlike so zunanje in površne. Ti najdi edinstvo in bodi srečen. Zakaj se toliko trudiš, da narediš zunanje spremembe. Pojdi spat in poglej, če v spanju obstajajo razlike. Tam boš izbrisal sledi razlik brez napora…smeh…..
Spet ista situacija, o kateri sem govoril zgoraj. Če smo del celote, kar tudi smo, in če naj inkarnacije sploh imajo kak smisel, moramo poskrbeti za razvoj sebe v materialnem, kot tudi po svojih močeh prispevati k razvoju celote. Družbeni sistemi, ki že v startu večino marginizirajo, peščico pa priviligirajo so seveda toksični za evolucijo. Kot takšni so postavljeni zato, da lahko peščica nadzira in kontrolira večino. Za moje pojme je sramotno, da noben ali skoraj noben hinduističen duhovni učitelj ni zastavil svoje avtoritete za vzpostavitev družbenega sistema, v katerem bi imeli vsi vsaj približno enako priložnost za razvoj. V hinduicih, tudi tistih, ki se imajo ali kateri veljajo za duhovne učitelje, je ta kastna raznolikost tako zakoreninjena, da nekateri zahtevajo, da se jim učenci približajo na kolenih. To je skregano z osnovnim razumevanjem dejstva o splošni povezanosti in da smo vsi eno. Taile učitelji verjetno učijo takole – na glas govorijo: “Vsi smo enaki”, potihem pa si mislijo: “Eni bolj, eni manj”
in se tako tudi vedejo.
in se tako tudi vedejo.grega wrote:
Naša telesa se ves čas borijo za preživetje in ustvarjajo realnost v kateri smo…naš živčni sistem ustvarja predstavo o svetu, potrebah. Telo je faktor preko katerega ne moremo.
Obstaja kup ljudi, ki je sposobno preživetja brez hrane. Obstaja precej razmeroma dokumentiranih pričevanj, o izjemni starosti, ki so jo dosegli nekateri. Obstaja masa primerov hipnih ozdravitev oziroma ozdravitev težkih, pa tudi uradno neozdravljivih bolezni v zelo kratkem času.
Vse to pomeni, da “telo ni faktor, mimo katerega ne moremo”. Pri tehle Indijcih gre očitno bolj za to, da mu dejansko ne posvečajo pomena. Fotko enega od tehle tvojih učiteljev sem si ogledal na wikipediji, ko jw bil star 60 let. Videti je totalen starec.
ozelot wrote:
Jest pa ne vidim vzroka zakaj naj bi se moral nekdo ki o nečem
predava, poučuje al karkoli… odreči sexa, avtov ali česa
drugega.
To je isto kot bi nek vrhunski pianist katerega vsi
občudujejo in poslušajo pa se skušajo učit od njega moral
opustiti vse razen klavirja samo da bi zadovoljil nerazumne forumaše
širom sveta.
Kaj nikakor ni mogoče ločiti znanja ki ga
nosiš v sebi od naprimer vrste hrane ki jo uživaš? Al sta nujno
pogojena? OK če odmislimo da predavaš o zdravi prehrani in ješ v
meku.
Ozelot, imam te za zelo načitanega in sem malo presenečen nad temle tvojim postom, saj očitno nisi dojel poante mojega pisanja.
– Skromnosti absolutno ne povezujem z duhovnostjo, kot tudi ne kopičenje materialnih dobrin, ki jih ne rabiš. Povsem o.k. je, da si kupiš avto, če ga rabiš. Povsem mimo pa je, da kopičiš avtomobile, da bi s tem sebi ali drugim kaj dokazal. Sicer pa ni bilo govora o tistih, ki kaj poučujejo, ampak o duhovnih učiteljih, ki naj bi sodili med vrhunske.
Kar se tiče seksa – dobro je vedeti, da potreba po seksanju z različnimi partnerji izhaja iz lastnega energijskega disbalansa. V bistvu pa sem rekel le to, da je neprimerno iskanje seksualnih partnerjev iz pozicije avtoritete, kar nekateri “duhovni učitelji” počnejo.
Kar se tiče zadnjega dela tvojega posta:
– Znanje je le tisto, kar živiš. Ostalo je razpolaganje z informacijami. Če sprocesiraš zastalo energijo v sebi, se ti zanesljivo spremeni tip hrane, ki ti diši. Potem, ko sem recimo trikrat šel skozi proces prisotnosti, mi recimo ne paše več pivo (sem bil velik ljubitelj), svinina (včasih sem jo jedel vsaj enkrat tedensko), med (včasih sem ga jedel veliko, ker sem bil prepričan, da je zdrav – zdaj pa vidim, da mi v resnici sploh ne paše). Pravzaprav sem presenečen, da mi še vedno paše kaditi.
Če nekdo uči nekaj, česar niti slučajno ne živi oziroma niti ne poskuša živeti, je to tako, kot če bi se debeluh ponujal, da te nauči shujšati.