grega wrote:
Še nekaj opažam…recimo, da ima nekdo raka ali kako drugo hujšo obliko bolezni telesa, pa bo lahko marsikdo rekel: gotovo je imel kakšen psihološki, čustveni problem, ki ga je v ozadju potolkel. Lahko bo to res ali pa tudi ne. Samo primer: trije od največjih modrecev, svetnikov, ki jih je imela Indija imela so imeli raka: Ramana Maharshi, Ramakrishna, Nisargadatta ( ta je kadil, jedel meso…ko so ga nekateri ljudje, ki so navajeni, da je učitelj zgled čistosti in olike v največji meri vprašali zakaj je temu tako, je rekel: Pred nekaj časa sem zapustil človeško naravo in sem iskal…ko nisem našel ničesar sem vse našel…kaj me briga, kaj dela telo, do njega nimam odnosa, če mu tu ustreza naj to počne…)
Ko omenjaš bolezni omenjenih, mi prideta na misel dva vplivna faktorja:
1. Osebnostno/duhovno lahko napreduješ na vseh področjih sam, brez kaj dosti interakcije z drugim folkom, razen na čustvenem, pri katerem obstajajo jasne faze naših čustvenih potreb, ki jih uresničujemo/razvijamo skozi odnose. Če si asket, to ne pomeni, da teh potreb nimaš – le zatajil si jih. In povzročajo konstantno večnivojsko tenzijo. Dva primera:
a) Zakaj je toliko primerov, v katerih duhovniki spolno izrabljajo otroke?
Potreba po spolnosti je prvi nivo čustvenih potreb. Duhovnik jo zataji in čeprav skuša to kompenzirati s praznino (pri katolikih molitev), to dostikrat ne pomaga, saj “narava hoče svoje”.
A zakaj z otroci?
Zato, ker skozi medsebojne odnose fantek-punčka, moški-ženska niso razvili potrebne samozavesti, da bi ženski sploh upali pristopiti v tem kontekstu. Zato se torej lotijo otrok, nad katerimi se počutijo superiorni.
b) Osho je veljal za enega največjih duhovnih učiteljev. Izhajal je iz revne indije, a je v neki fazi lajfa zbiral Rols royce. Imel jih je okoli 100.
Zakaj?
Peta faza čustvenega razvoja/potreb je usmerjenost na osebno realizacijo in osebni uspeh. V tej fazi je NORMALNO, da imamo potrebo po tem, da se pohvalimo s svojimi dosežki, da imamo potrebo po tem, da folku pokažemo, kako uspešni smo. Osho je to pokazal s svojimi avtomobili.
Če začneš zgodaj živeti v osami, ločen od sveta …, lahko sicer veš, kaj je v redu in prav, ampak tvoja biologija zahteva svoje, faza čustvene zrelosti, katera je zaradi življenja v osami “upočasnjena”, pa svoje. Če to zatajiš, se ustvarjajo notranje večnivojske tenzije, ki lahko rezultirajo kot bolezen.
2. Faktor epigenetike
Epigenetika govori o tem, kako se naši geni odzivajo na polje kulture, kateremu pripadamo. In upam si trditi, da imaš v primeru, če si hinduijec, če najgloblje verjameš v karmo, oziroma pripadaš kulturno religioznemu polju hinduizma, minimalne šanse, da kljub vsakodnevnim meditacijam in “bivanju v praznini” premagaš npr. genetsko nagnjenost do raka, ki si jo recimo prinesel na svet.
Dober primer, kako močna je epigenetika oziroma kako determiniran si v določenem polju kulture:
V Boliviji so trije slojio prebivalstva – belci, indijanci in mešanci (mastitosi). Skoraj vsi indijanci in del mastitosov pripadajo polju kulture indijancev.
V Boliviji je prišlo do dveh valov anemije. Anemija je za uradno medicino mala malica. A indijanci verjamejo, da se je takrat, ko se pojavijo na tebi znaki anemije, vate naselila limpa, duša nerojenega in da imaš v tem primeru minimalne šanse, da preživiš. In kaj se je zgodilo? Tistim, ki so pripadali polju kulture belcev (belci, velik del mastitosov, nekateri indijanci), je medicina zlahka pomagala. Tisti, ki so pripadali polju kulture indijancev (večina indijancev in del mastitosov), pa so umirali kot za stavo – tudi večina tistih, ki je iskala pomoč pri uradni medicini.
tadej pretner2012-05-06 12:32:26
tadej pretner