Reply To: avtorji duhovne literature
Tudi sam ne berem “Lojzke”, še manj avtorjev angelske literature, Pearla pa imam sicer doma, vendar bolj iz splošne razgledanosti, kot kakšnih konrektnih koristi, ki bi jih dobil z njegovo knjigo Ponovno povezani.
Gre pa razumeti, da imajo Američani kot avtorji svoj specifičen pristop, v katerega jih privede že sama založniška politika. Imajo svoj “grif” pisanja kot takoj prepoznaš hollywoodsko produkcijo filmov, ki se bistveno razlikujejo od evropske. Tako se knjige naših avtorjev (slovenskih, pa tudi širše) po načinu pisanja precej razlikujejo. Ni nujno, da je z ameriškim načinom pisanja kaj narobo, gre bolj za to, da je njihov stil bolj “marketinški”, kar pomeni, da je precej napihovanja in (“umetniškega”) pretiravanja. Oni so pač mojstri v tem, da znajo “iz dreka narediti bonbon”, iz ene novice veliko temo. Preprosto ZNAJO in tega jim ne moremo oporekati. Seveda pa je vprašanje, koliko komu to ustreza in mu je všeč.
Za razliko od njih, drugi (recimo naši) avtorji bolj podajajo gola dejstva brez “patine”, ki je tako značilna za ameriške avtorje. To načeloma ni nujno boljše, kajti znano je, da se literatura lažje in lepše bere, če je ustrezno “začinjena”, pa še dokazano globlje seže. Bi rekel, da je potrebno ameriške avtorje pri branju “oskubiti kot kuro”, ki ima veliko perja, da bi na koncu vendarle prišel tudi do (užitnega) mesa. 
ROBERT ZUPANČIČ