Reply To: Antropozofija v praksi
Predstavljajte si:
Srce, pljuča, jetra, ledvice, želodec, žleze itn. ali več organskih sistemov vam tako “ponagaja”, da morate v bolnišnico. Tam vas sprejmejo (sprejem v opisu izpustim) in poteka zdravljenje na oddelku.
Zjutraj vas prebudi (v kolikor še niste budni 
) tiho trkanje na vrata in vstopi medicinska sestra.
) tiho trkanje na vrata in vstopi medicinska sestra. Le ta je pred tem prevzela službo (enako jo bo kasneje tudi predala) in se v duhu povezala s timom in Univerzumom. Nato se je prav tako v duhu povezala z vami in vam pripravila dogovorjena (tudi z vami) in odrejena zdravila.
No, vaš dan se začne s prijetnim jutranjim pozdravom v medlem soju luči. Sestra (ki jo že poznate po imenu, saj se vam je predstavila) pristopi, vam poda roko, pogleda v oči in vas povpraša po počutju. Razvije se miren in tih klepet o prespani (ali prebujeni) noči, o poteku dneva, ki je pred vami in o tistem, kar vam najbolj leži v ranem jutru na duši… Po petih, desetih minutah pogovora, v katerem ste resnično “slišani” se seveda zgodijo “bolnišnična opravila”. Sestra vam izmeri pritisk, vročino, pulz in kar je pač treba (in večkrat še v dnevu- ko je pač treba) , o vsem ste obveščeni in vse lahko vprašate. Nato vam s pojasnili in navodili zloži na mizico jutranja zdravila, nekaj tistih uradne medicine in farmacije, še več antropozofskih. Pred vami stojijo taki mali “štamperlčki”, v katerih so v različnih barvah izvlečki in preparati zdravilnih zelišč. Seznanjeni ste s tem, zakaj, kako in kdaj jih popijete. Nekaj od teh zdravil dobite tudi v obliki podkožnih injekcij. Ker ste kljub obolenju in letom vitalni, pokretni in mentalno “brihtni”, rade volje sprejmete to pikanje “v zakup”, saj veste, da podpira vaše zdravstveno stanje. Tako vam tudi (če- odrejeni) odvzem krvi ne predstavlja nekaj groznega, saj veste, da vas bodo zbadali resnično le, kolikor je nujno – združili bodo pik z odvzemom in dajanjem zdravil, in nasploh se bodo zavzeli, da vam zmanjšajo vsako bolečino (in invazivno diagnostiko) na minimum.
Posteljnina in osebna higijena je nadaljna tema razprave in opravil, a običajno ste že jutranje osveženi, saj vam pot v kopalnico ob sobi ne predstavlja ovire. Ob postelji imate specialne podstavke, ki vam omogočajo dosegljivost bergle, na postelji je nastavek, ki vas ob vstajanju (in ležanju) razbremenjuje teže kovtra in jutranje halje, prav tako pa vam je v oporo pri posedanju in vstajanju.
Nato se pogovorite še o zajtrku, ki kmalu sledi. Veste, da ste lahko napisali svoje navade glede prehranjevanja in poudarili, česa pa res ne marate oz. kaj vam je (npr. od kruha, sadja) najljubše. Prav tako veste, da je večina hrane, ki vam bo postrežena, pridelana na okoliških kmetijah po biodinamski metodi. Jedilnik je praviloma vegeterijanski ampak ob vaši želji ali potrebi po mesu ali mesnih izdelkih boste prejeli (brez vsakih sodb in komentarjev) tudi to.
Ker sobo delite še z “enim sotrpinom” (od katerega se lahko zastrete in si ustavite omejeno intimo) , prijazen in pristen pogovor počasi izzveni, saj se zavedate, da mora sestra naprej k drugim pacientom.
Ob 8.h poteka izven vašega obzorja kratko srečanje medicinskih sester oddelkov in uprave. Javi se načrtovan obseg dela, nepričakovani izpadi uslužbencev (bolniške, drugo) in ureja se (točno po predvideni shemi) pokritje le-teh. Nobena odsotnost in primanjkljaj osebja do vas ne seže.
Brez direndaja in ropotanja prispe zajtrk, sok in čaj. Ne bombardira vas stalno odpiranje vrat in prihod raznoraznih uslužbencev. V tem zgodnjem delu dneva za vas skrbita le dve medicinski sestri in čiščenje sobe sledi v času, ko odhajate na terapije.
V času zajtrka se nevidno vam odvija srečanje med zdravniki in sestrami, ki opravijo ritual medsebojne povezave na vseh nivojih “za delovni dan” , nato pa vas združeno obiščejo. Tako, kot je “zapovedano” spoštljivo dosledno vikanje vas, bolnikov, je “zapovedano” tudi prijateljsko tikanje med uslužbenci vseh strok in rangov.
Ob obisku te male delegacije v sobi ste epicenter pozornosti. Tudi zdravnik (in njegov asistent, ponavadi na izobraževanju) vam poda roko in med vama se razvije kratek pogovor. Nato sestra zdravniku poroča o vsem, kar se je dogajalo z vami popoldan, ponoči in jutranja opažanja, kot tudi o planu dneva. V pogovor se vključujete povsem sproščeno in odprto in na koncu se dogovorita z zdravnikom o “tistem daljšem”, dnevnem pogovoru le med vama, ki sledi kasneje. Kajti šele po pogovoru z vami in medsebojnem dogovoru bo imel sedaj zdravnik nova navodila oz. pojasnila, ki jih bo predal sestri.
Ura je sedaj že devet in klinika “časti” osebje s skromnim zajtrkom, hladnim ali kuhanimi kašicami, saj je petnajst minut namenjenih načinu zdravega življenja uslužbencev (popoldan je to malica ob štirih). Tako je naslednji obrok za uslužbence polurno kosilo ob dvanajstih (ne brezplačno- in popoldan večerja), v tem času pa je tudi sprehod po parku in kratek “odklop” bolnišničnega okolja dobrodošel.
Po zajtrku niste “obsojeni” na životarjenje v postelji in čakanju na kosilo. V dobro domišljenem programu se izmenjujejo individualne in skupinske terapije in prosti čas. V nekaterih terapijah ste aktivni, v drugih pasivni, in vse ciljano nagovarjajo vaše telo, čustva, um, dušo in duha. Sami sodelujete v dnevni razporeditvi tega programa spodbujanja vaših potencialov in samozdravljenja, in tako imate izdelan ne le dopoldanski, temveč celodnevni načrt dogajanja v tem bolnišničnem dnevu. Usklajujete še svoje privatno življenje (obiske) z dogajanjem na oddelku. Všeč vam je, da kosilo v prijetni jedilnici lahko zaužijete skupaj s svojci, in pravzaprav “ločitve” od njih zaradi hospitalizacije sploh ne čutite kot breme, saj so lahko z vami od 10. do 20.h.
Po kosilu sledi zelo prijeten del dneva za večino bolnikov , vam (zaradi težav z dihanjem) pa ni najbolj “pisan na kožo”. Vendar sprejmete nujno zlo – komprese, obkladke z zdravilnimi esencami. Težko vam je mirno ležati pol ure, a medicinska sestra vam kolikor je možno omogoči udoben položaj. Mnogo bolj prijetno vam je po obkladku, ko vas medicinska sestra z ritmičnimi vtiranji zdravilnih pripravkov na koži po hrbtu pomasira. Za vsako od teh postopkov se tudi ona duhovno pripravi in njeno delo izgleda opazovalcu kot zdravilni ples njenih rok in vašega telesa.
Ta zdravilni ritual se dogaja v času od 12.h do 14, ko med počitkom po kosilu ni nobenega ropotanja in akcije na oddelku. Zagotovljen vam je dremež in “dobra prebava” zaužitega. V tem času se morajo tudi obiskovalci / svojci umakniti od vas, pogosto pa ta čas izkoristijo za poglobljen pogovor z zdravnikom. Glede na vsebino tega pogovora se lahko dnevne aktivnosti ali plan zdravljenja ali plan odpusta dopolni ali spremeni, a ne prej, dokler se nato skupaj z vsemi “pomembnimi” vi osebno ne dogovorite o svojih potrebah, željah in zmožnostih.
Če se med prebiranjem nekomu zdi, da je kar veliko opravkov v tem času, pa malo zaposlenih, naj povem, da temu ni tako. Popoldanska izmena pride že ob 13. h, dopoldanska odide šele ob 16.h. V treh urah so na oddelku prisotni vsi in ostaja ogromno časa, da novi počasi prevzamejo delo, stari pa ga dokončajo. Dogajajo se dolgi in izčrpni sestanki v krogu, kjer zdravniki, med.sestre in terapevti predebatirajo “svoja strokovna in človeška opažanja o stanju pacienta na vseh nivojih (T-Č-U-D-D)”. S tem se drug drugemu razkrivajo tudi sami in imajo tako zagotovljeno osebnostno in strokovno rast in razvoj.
Vas kot pacienta to seveda ne zanima, a dobrodejne učinke ta
kšnega delovanja ste deležni predvsem vi sami – vaši odnosi se poglabljajo, zaupanje se veča in vedno bolj ste pripravljeni še bolj sodelovati in prevzemati odgovornost za svoje zdravje in življenje. ITAK že mnogo veste in ste že zelo osveščeni in ozaveščeni.
kšnega delovanja ste deležni predvsem vi sami – vaši odnosi se poglabljajo, zaupanje se veča in vedno bolj ste pripravljeni še bolj sodelovati in prevzemati odgovornost za svoje zdravje in življenje. ITAK že mnogo veste in ste že zelo osveščeni in ozaveščeni.
Tako se vam seveda “dogodi” še popoldanska malica in večerja, a spanje ni tisto zadnje, kar pričakujete od dneva. Dobro veste, da imate možnost delavnic, sprehodov in/ali obiskov kakšnega koncerta, razstave ali predavanja. Nimate bolniških “cap” in bivanje v bolnišnici je bolj mešanica domačnosti ob kratkem odhodu iz znanega okolja v dinamično neznano.
Z veseljem pričakujete “pripravo na spanje”, saj ta ob vseh fizičnih potrebah vsebuje tudi poglobljen individualni pogovor s sestro “pod naslovom” pregled dneva. Kar ste si “čez dan” nabrali, lahko obdelate in odložite, razrešite, kolikor se da, oz. napravite načrt za razrešitev… Ali pa zamolčite in obelodanite, ko “dozori”.
Od 21.h dalje vam je zagotovljen miren in varen počitek do 7.h, ob budni (ne le fizični in mentalni) prisotnosti medicinske sestre in zdravnika. Ob kakršnihkolih nastalih težavah (tudi čez dan) so na voljo predpisana zdravila v rezervi – uradne in antropozofske medicine – s pomočjo katerih vam bodo bolečine, nemir, nespečnost itn. skušali čim prej/ takoj omiliti ali odpraviti. Deležni boste lahko tudi dobrodejnih obkladkov, ritmičnih vtiranj in seveda pogovora, seveda ob vseh ostalih oblikah pomoči in podpore, ki jih je obolel človek deležen v bolnišnici….
Si morete predstavljati takšno obravnavo zase in za svoje? In to na račun osnovnega zavarovanja brez doplačil in vez?
Ja – jaz bi si kot bolnik v bolnišnici želela – ob vsem, kar potrebujem in mi pripada – tudi DOTIK IN ODPRTO SRCE. Pa vi?
