Reply To: Ali misliš, da si šef svojega življenja?
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Ali misliš, da si šef svojega življenja? › Reply To: Ali misliš, da si šef svojega življenja?
tadej pretnerlotus wrote: Znanstvene raziskave kažejo, da se v človekovih možganih ustvari aktivnost, še preden se mi tega zavedamo. Ta zamik utegne biti dolg tudi do 10 sekund. Ali če povem z drugimi besedami – naši možgani nam povedo, kaj narediti, še preden mi sploh vemo, kaj hočemo narediti. Uf, tale je pa močna, kajne?
Ne vem, če je to ravno takole. Bierman in Radin sta naredila eksperiment, v katerem sta folku, na katerega so bili priključeni instrumenti za merjenje upornosti kože na ekranih predvajala nevtralne in čustveno nabite prizore. Nista bila presenečena, da se je pri čustveno nabitih prizorih upornost kože spremenila, pri nevtralnih pa ne, ampak to se je pogosto zgodilo tudi 2 – 3 sekunde preden je folk videl čustveno nabit prizor. Ampak to z možgani v glavi nima veze.
Benjamin Libett pravi, da tako reagiramo praviloma, ne izjemoma. Ko pride do nekega dražljaja, reagiraš nanj 350 mili sekund prej, kot se ga v možganih zaveš.
V čem je štos?
Znano je, da naša podzavest zazna neprimerno več dražljajev, kot se jih zavedamo. Če me spomin ne vara, podzavest zazna vsako sekundo 20 milijonov dražljajev, zavemo pa se jih 80 (niti ni pomembno, ali je tale cifra pravilna, dejstvo je, da se zavedamo neprimerno manj kot 1% dražljajev).
Katere dražljaje zaznavamo?
Percepcija je v glavnem naučena. Ko otrok odrašča, ga starši ves čas usmerjajo na fizično realnost, učijo ga, kaj je pomembno in kaj ne, nekatere pomembne stvari pa izbere tudi njegov čustveni svet. Gre za nekakšno programiranje, zato v glavnem v odraslosti ne zaznavamo energijskega sveta, čeprav je znano, da majhni otroci ga.
Kakšen je vrstni red zaznave?
Vsak dražljaj od zunaj je v bistvu vibracija. Nek dogodek, situacijo, predmet v vibracijskem smislu »ujame« fizično telo oziroma receptorji njegovih celic, ki je v tem smislu nekakšna antena za lovljenje vibracij;
– Vibracijo v telesu prepozna naš čustveni aspekt – prepoznava na pogojeni ravni in jo kategorizira (dobro/slabo).
-Na osnovi čustvene prepoznave dogodek aktivira ustrezne misli, ki so torej VEDNO čustveno obarvane. Šele tu se torej vključijo možgani v glavi.
-Glede na čustveno/mentalno prepoznavo dogodka, se odzove telo (ob destruktivnih dogodkih se napne, dogodki določenega tipa ga sprostijo …).
Šele potem, ko svet zaznamo čustveno, se torej vklopi mentalni del, razum,
V grobem imamo tri vrste reakcij:
Naučena reakcija št. 1, ki se nanaša na preživetje: Če nas je nekoč opekel ogenj, imamo informacijo o tem v t.i. trebušnih možganih in ob pojavu ognja reagiraš hipno, preden informacija sploh pride do možganov v glavi.
Naučena reakcija št. 2, ki se nanaša na polja realnosti (nihala); Programirano obnašanje, katerega motivacijski faktorji so potreba, dolžnost in želja. Pri tem sicer možgani v glavi sodelujejo, ne pa tudi naša zavestnost.
Nenaučena reakcija: Če imaš prečiščeno percepcijo oziroma močno izraženo “prisotnost”, celični receptorji fizičnega telesa ujamejo vibracijo, na katero se na nezavedni ravni odzovemo čustveno, sledi pa “originalna” misel. Zadeva pa ni osvobojena programiranja. Še vedno programi receptorjev določajo, katere realnosti bomo zaznavali in katere ne, zavestnost/prisotnost pa naredi le to, da se po čustveni prepoznavi nekega dražljaja ne odzovemo reaktivno, ampak da lahko reakcijo izberemo.
Če sedaj rezimiram:
Svet je večplasten. Na kvantni ravni preteklost in prihodnost ne obstajata, vse pa obstaja hkrati na vibracijski ravni. V naših telesih so zaznavne poti (subliminarna in intuitivna zaznava), ki se ne opirajo le na 5 čutov in delujejo izven zakonitosti pojavnega sveta, pogojenih s časom. Zato programirane reakcije prehitevajo dogajanje v pojavnem svetu. Kar se tiče svobodne volje, pa se skozi razvoj zavestnosti pomakne zgolj iz ene programiranosti v drugo; iz naučene programiranosti proti tisti programiranosti, ki je v skladu z vibracijo naše biti.