Ja, fajn bi bilo, da bi posamezniku – vsakemu posebej – pripadalo mesto v družbi. Cenit človekovo življenje, ustvarjanje in zadovoljstvo – to bi spremenilo življenje na planetu Zemlji. Induvidualizem pomeni sožitje!
Sedaj pa so posamezniki nekako le dvoje _ znanstveno naključje in uporabni.
Uporabnost nima ničesar skupnega s sožitjem in služenjem. Merimo se le po pripadnosti skupini. Jaslični, šolski, delovni, sindikalni, strankarski religijski, državni …. In v masi vseh , ne v oziru na enega samega posameznika, se bijejo vojne in se dogaja vse drugo. Če bi imeli “vrednost (kot vrednoto) ” posameznikovega življenja pred očmi, se prav nihče ne bi več bojeval in umiral za nič….
Irena