Reply To: aktualnosti iz politike/ekonomije
Naj navežem na zgornji post (in nadalje malo provociram
) še sistem javnega zdravstva, ki mi za nedoločen čas (kljub petim menjavam službe) zagotavlja ljubi kruhek že neprekinjeno 28 let 
. Tudi to je aktualnost dnevne politike in imajo v načrtu drastične spremembe, ki gredo ” v nos”.
Da ne bo pomote – kakorkoli ga bodo uredili (ob upam zadostni in primerni podpori za ljudi s posebnimi potrebami):
-sedem novih bolnišnic bo še vedno delovalo s podobnimi principi kot zdaj…. le še bolj tržno bodo usmerjene…
-ostale (negovalne) bolnišnice in domovi ter bog ve kaj še bodo še vedno “skrbele” za dostojen odhod te (in naše) generacije…
Dejstvo je, da bo javno zdravstvo za svoje lastno preživetje potrebovalo (kot doslej še naprej) bolnike! Na to se navezuje dejstvo, da bolniki niso zdravi ljudje. In zato je dejstvo, da javno zdravstvo s farmacijo vred (in vsemi znanstvenimi vejami, ki stojijo zadaj), “proizvaja” bolne ljudi in ne zdravih! Zakaj je največ delovnih pogodb za nedoločen čas sklenjenih prav v zdravstvu in šolstvu??? Če se prepustim današnjemu miselnemu toku: ker volk volka ne požre … In ovca ovce ne…
Pa se naj vrnem k človeku. 
Zdravje je pojem za fizično-psihično-socialno-ekonomsko-duhovno stanje. Koliko naš družbeni sistem izpolnjuje pogoje za dosego zdravja vsakemu posamezniku posebej in družbi kot celoti? Kaj se v resnici dogaja?
Predvideni kolaps zdravstvenega sistema močno bazira na porastu deleža starejših oseb. Vemo, da so to v večini kronični bolniki, saj daljša življenjska doba (boljši oz. lažji pogoji življenja) in razvoj medicine preprečuje smrt na hitro. Starejši so največji uporabniki zdravil, zdravstvenih in socialnih storitev…. O.K. Zdravstveni in sorodni sistemi vzdržujejo sami sebe in vse notranje člane! Kaj se pa dogaja s staro populacijo?
V “zdravju”, kot je živela, ta generacija tudi zapušča ta svet. Pravzaprav iz njega zbeži že mnogo pred fizičnim odhodom. Odpluje v neznani svet demence in s sabo potegne vso svojo okolico. Vsakih 5 let daljša življenjska doba poveča možnost demence za 100 % – ženske prednjačimo tudi pri tem. Že zdaj je 40 % oskrbovancev v DSO dementnih… In nič manj še doma… Prognoze kar kličejo po pranju možganov, da sodelujemo v sistemu, ki hoče preživeti!
Kaj sploh je demenca? Evropski parlament je demenco razglasil za javnozdravstveno prioriteto. Je upad prej obstoječih intelektualnih, kognitivnih in spominskih sposobnosti. Odrasla oseba se najprej “vrne” v obdobje adolescence, nato otroštva, dobo malega otroka, dojenčka in končno “(če se druge bolezni ne vsilijo v ospredje) doseže” stanje 4-12 tednov starega otroka. Širok razpon in različne faze demence zajemajo tako človekovo duševno, telesno kot socialno komponento. In to potovanje traja 9-15 let! Zanjo ni univerzalnega zdravila, ne ozdravitve, niti poznanega vzroka …
Naše telo je naše izrazno sredstvo v svetu , dokler bomo tu in živeli v njem. In demenca pomeni vsesplošni umik iz tega sveta. Briše se preteklost, prihodnost – pelje nas v točko “nič”, kot je bila ob rojstvu. Ne čakamo pravzaprav fizične smrti, da bi odšli. Zbežimo že prej. Zakaj? “Lojzka” pravi – in jaz ji verjamem! – da se zavrača svet, kakršen je. Noče se več imeti opravka z njim. Lažje se je gibati po (brezskrbnem) otroštvu in kljub temu ohraniti vsaj nekaj – nadzor nad bližnjimi, ki se nam (vsaj zdaj) posvetijo s pozornostjo polne skrbi .
Od kod brezup, nemoč in jeza, ki mnogo starejših spravlja “v izhod v sili”? Kako doživljajo svet in življenje v njem? Zakaj niso na pravem kraju? Zakaj niso varni in potešeni? Bomo tudi mi podedovali ta vzorec obnašanja, kot mnoge drugih? Se hočemo tudi mi naprej peljati na modelih otroških železnic, kjer lokomotiva vedno prispe na izhodiščno točko? Kaj res ne moremo tega sveta najprej sprejet, da bi ga lahko potem spreminjali?
To, da se otepamo novega še zdaleč ne pomeni, da smo staro sprejeli. Navidezna varnost in navidezna svoboda nam pomeni več od resnične. Kajti cena za njo je! visoka – roko na srce, izjemno visoka. Čudovito je poslušati, brati, se učiti o zadovoljevanju potreb dementnih. In jim jih zagotavljati! In prav in dobro je to početi. Njim, ki to zdaj potrebujejo, ker druge pomoči več ne zmorejo (in nočejo?) sprejeti.
In vendar se sprašujem – zakaj se Svetovno javnozdravstvo pred tem problemom ne sprašuje še o enem – pomembno izpuščenem – vidiku? O preventivi – preprečevanju “nastanka” demence. Kakšne medicinsko-znanstvene mehanizme bodo izumili za dokaze vzrokov nastanka tega sindroma? Nekaj bodo sigurno našli – saj iščejo bolezen in ne Zdravja.
Dosega posameznikovega Zdravja in posledično družbenega zdravja bi pomenila razpad politično-ekonomskega sveta kot je zdaj in ohranitev Narave, katere del smo. In vendar se hudujemo nad stanjem, kakršno je in se upiramo kakršnimkoli spremembam.
Kaj si pravzaprav sploh želimo ???????????????????????????????????????????????????????????????????????????
Dobili bomo neizpodbitno to, kar potrebujemo !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Smo na tem svetu, a nismo iz tega sveta 
……………………………………………………………………………….
……………………………………………………………………………….Irena
Irena2011-04-07 08:43:41