Reply To: Akaški zapisi
Tomaž wrote: Mar so potem metode kot je recimo Karmićna diagnostika (Ogorevc) napačne?…
Oglejva si, kako karmična diagnostika
deluje.
Za začetek – ali veš, da lahko spremenimo stvari, ki
so se zgodile v preteklosti? S tem v zvezi so naredili zanimiv
poskus. Nek ton so stereo posneli tako, da se je pojavil enako
pogostokrat v levi in desni slušalki. Ko je bilo vse že posneto, so
posamezniki skušali vplivati na to, da bi se pojavil npr. v levi
slušalki večkrat. To se je tudi zgodilo, a le pod pogojem, da pred
tem posnetka nihče ni slišal. Če ga je, ni delovalo.
Kaj to
pomeni?
Če je posnetek kdo slišal, ga je s svojo pozornostjo
fiksiral. Če ga ni slišal nihče, se ga je dalo spremeniti.
Na
podoben način deluje tudi karmična diagnostika, kadar išče
»vzroke težav« v prejšnjih življenjih. Recimo, da imaš problem
z nekim strahom. Če boš šel k trem različnim karmičnim
diagnostikom, je velika verjetnost, da ti bo vsak povedal svojo
zgodbo, od kod strah izhaja. Vse tri zgodbe bodo najverjetneje
različne.
Kdo od njih ti torej lahko pomaga?
Načeloma vsak,
pogoj je le, da mu verjameš. Tisti hip, ko eni od takšnih zgodb
verjameš, jo fiksiraš in postane resnična. Če te potem karmični
diagnostik »vodi v dogodek«, ki je po njegovem problem povzročil,
lahko naboj strahu do neke mere sprocesirata. Zelo verjetno pa se bo
vrnil. Se pravi, v nekaj moraš verjeti, da deluje. Ne vem, koliko
poznaš pojem teles bolečine. Ko se recimo nečesa ustrašiš, se v
avri formira t.i. Bolečinsko telo, ki vsebuje del tvoje zavestnosti
in del energije strahu. Takšno bolečinsko telo potem privlači
dogodke, v katerih se bo lahko sprocesiralo. Ampak tudi ko se to
zgodi, se ponavadi skušaš strahu izogniti, tako da do procesiranja
ne pride, ampak se problemi naklagajo drug na drugega. Ti lahko
najdeš kao vzrok, kdaj se je to prvič zgodilo in skušaš to
sprocesirati, a zanesljivo bo ostalo marsikaj od tistega, kar je bilo
naloženo na osnovni problem kasneje. Zato se problemi pri tem načinu
ponavljajo.
Ozaveščanje v KD razumejo tako, da najdeš vzrok
težave. Zame to ni nobeno ozaveščanje, saj je nek dogodek, v
katerem se je problem prvič pojavil povod in ne vzrok problema.
Primer: dva človeka gresta ponoči po cesti. Prednju skoči šaljivec
pokrit z belo rjuho in zakriči. Eden od teh dveh ljudi se bo morda
usral od strahu, drugi pa se bo morda smejal. Vzrok pa je bil isti.
Nek dogodek torej ne more biti vzrok problema, pač pa je vzrok
precej bolj kompleksen in izhaja iz strukture osebnosti.
Zame je
ozaveščanje zavedanje vseh dimenzij problema, ne pa njegov vzrok.
Še me recimo mučijo strahovi, sodijo k ozaveščanju odgovori na
naslednja vprašanja:
– česa me je prevzaprav strah?
– do česa
lahko pride, če se moj strah uresniči?
– katere stvari bi rad
počel, a jih ne, ker imam ta strah?
-itd.
Obstajajo tehnike, s
katerimi potem vsak tak segment sprocesiraš. Isti strah se običajno
pojavlja v več življenjskih segmentih in tudi v teh ga moraš
sprocesirati, če nočeš, da se bo problem vrnil.
Druga stvar: Iskanje vzrokov težav izhaja iz strukture ega.
Ego je navajen funkcionirati v verigi vzrok-posledica, poleg tega pa
se mu strašno fajn zdi, če kaj pogrunta. In ko ego meni, da je
našel vzrok problema, na ta vzrok običajno tako zatripa, da ne vidi
kup drugih vplivnih faktorjev.
Probleme lahko sprocesiraš, ko
si tukaj in sedaj. Kadar razmišljaš o vzrokih, nisi več z
zavestnostjo v sedanjem trenutku in si torej avtomatično zajebal. Le
v sedanjem trenutku se lahko soočiš z energijo problema in jo
sprocesiraš. Do tega res pride pri povezanem dihanju, ni pa to edina
takšna tehnika. Ko se ob dihanju nek energijski problem osvobaja, se
soočiš s polnim spektrom energije problema, ne le z enim segmentom
(npr. kao vzrokom), zato je seveda tak način precej učinkovitejši
kot pa KD, pri kateri je prisoten najmanj še en problem. Tudi ta
izhaja iz ene od zakonitosti vesolja – krepijo se stvari, ki jim
daješ pozornost. Če se torej usmerjaš na iskanje vzrokov in
reševanje problemov, boš našel vedno nove vzroke in pojavljali se
bodo vedno novi problemi, da boš ja imel kaj reševati.
Tomaž wrote:
Zanimajo me moje traume, da jih ozavestim in predelam, je povezanp dihanje boljše? Zanima me aktivno “sodelovanje” pri resevanju svojih “skritih”/nezavednih problemov…
Skriti problemi, ki jih imaš, se itak odražajo v vsakdanjih situacijah. Z njimi se pač moraš soočiti na adekvaten način, ne pa da gruntaš, od kod problemi. Včasih se dogodki projecirajo tako, da je vzrok skorajda nemogoče pogruntati. Vzemiva za primer porodno traumo. Če je pri porodu prišlo do traume, je jasno, da se ne bodo ponovno skonstruirale okoliščine poroda, da jih boš rešil
. Te projekcije so lahko povsem drugačne. Glavni čustveni naboj porodne traume je recimo nemoč in v lajfu se ti lahko posledice te traume projecirajo skozi takšne in drugačne situacije, v katerih se boš počutil nemočnega. Če mene vprašaš, je “iskanje vzrokov” res Sizifovo delo.