Odgovori na: Nova Doba
Kljub intenzivnosti dogajanja v pojavnem svetu, se znova in znova (lahko) premikaš nazaj v statično točko kjer si le opazovalec tega dogajanja.. Opazovalec pa ne more biti opazovan, saj vse kar je možno izkusiti, je le to, kar je opazovano-doživljano-čuteno-izkušano.. A vseeno vsa ta realnost ne bi mogla obstajati, če ne bi nasproti nje bila nerealnost.. Nerealnost vzdržuje stanje niča, znotraj katerega se lahko rojeva nekaj in to nekaj se zato lahko izraža v pojavno realnost, kot vso pojavno življenje, v vseh oblikah in formah. In tako prihaja tudi do te dinamike izkušanja življenja.
Ko se premikaš od nejaz-a do jaz-a in nazaj, se lahko nato ta glas odloči umreti v ta proces in se sredi te izkušnje ne enoti več ne ze enim in ne z drugim polom in tako ostane le še ta proces realnosti, ki se izraža kot to kar je, brez da bi znotraj njega vznikal glas, ki bi sam sebi govoril to sem “jaz” – to nisem “jaz”..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”