Odgovori na: hranjenje s prano
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › hranjenje s prano › Odgovori na: hranjenje s prano
Kar se tiče solarne joge.. dobre ure za pogledati v Sonce so vedno takrat ko ti to zapaše.. Tako da če je to opoldne je tudi to ok, samo pogledaš pa le za tako dolgo kot ti je prijetno.. Kot otrokom so nam strogo prepovedali gledati v Sonce.. ampak ko sem poleti ležal na soncu, se nekako nikakor nisem mogel upreti, da nebi čez rahlo priprte veke začel špegati v Sonce, a veke so se bolj in bolj želele razpirati, tako da sem slej ko prej gledal direkt v sonce, ponavadi ob najblj močnem Soncu poleti.. Če ti je pogled prijeten takrat ti ne škodi, če te Sonce želi slepiti in te v očih zaboli, takrat se pa pred njim zaščiti, čisto preprosto..
Kar se pa tiče pranojedstva, Sonce je seveda glavni vir energije za Zemljo in vse kar biva na Zemlji, vseeno pa solarna joga ni nek predpogoj za živeti na prani.. Če se poglobiš samo v izraz breatharian, bi direkten prevod bil vdihojedec, kar si lahko prevedeš, da se hraniš z dihanjem.. In ravno dihanje je izraz tvoje harmonije.. Zato je bolj kot na gledanju v Sonce potrebno delati na dihanju. Dih je življenje! Tako začetek fizičnega življenja predstavlja prv vdih in konec fizičnega življenja predstavlja zadnji izdih. In dihanje kot tako je osnova vse duhovnosti in kako dihaš čez ves dan ti dobro ponazarja tudi v kakem energetskem stanju si kak trenutek.. Večina zahodne civilizacije diha plitko v zgornji del pljuč, zato je ves čas tudi v umu in ima napetost v ramah.. Ko začneš umirjeno in globoko dihati, dihati tja globoko v spodnji del trebuha se začnejo umirjati tvoje nemirne energije in to je lahko tudi osnova za kasnejši prehod na življenje na prani.. In kot je nakazano že v imenu, tako tudi jaz dojemam, da je dihanje najpomenbenjše in osnova z vse..
Torej je to samo za poklicane. Obstaja pa nekaj bolj splošno uporabnega – postenje.
Ja postenje je zelo kvalitetna zadeva.. Tukaj lahko treniraš svojo nenavezanost, lahko treniraš soočenja z vsebinami, ki ti ven butajo, ko se postiš ipd.. In zanimiva stvar pri postu je da res vse živo ven prihaja, od vzgibov za hranjenje, do ozaveščanja zakaj sploh jemo, kaj se dejansko hrani ob hranjenju (čustveni vzgibi) ipd.. Največja fora hranjenja je namreč to, da ljudje jemo predvsem zato, ker drugače itak ne vemo, kaj bi lahko počeli sami s sabo tu na zemlji, če nebi več jedli, saj bi nam ostalo toliko časa in energije, da ne bi vedeli kam z vsem tem.. In če še spali recimo nebi več (kot se to zgodi tudi pri pranojedstvu), takrat bi to naše stanje “ne vedeti kam sam s sabo in s svojo energijo” postalo še mnogo bolj očitno in nevzdržno, kot že je.. Tako se pa se s hrano kar fajn zamotimo čez cel dan, tudi z čakanjem na obroke, z razmišljanjem kaj bi za naslednji obrok mljacknili, z pripravo teh obrokov, z jedenjem obrokov, nato prebavljanjem in kontepliranjem o pojedenem itd.. kje pa je še vzgoja hrane, služenje denarja za nabavo hrane, in gledanje oddaj o hrani, potovanje po svetu in testiranje hrane.. Med obroki si pa še naša prebava in prebavni trakt izbori svoj del pozornosti in zabave, tako da vmes nam še to malo popestri dan..
Tako da že en dan brez hrane je dokaj zanimiv.. Pa ta en dan brez hrane ne bo povzročil niti načenjanja glikogenskih zalog telesa, če se pač ta dan ne lomiš na pol z fizičnimi treningi.. (da športnike malo pomirim) Vseeno pa bo zato ta dan energetsko toliko bolj pestro, ker biološko en dan brez hrane, telo komaj da opazi…
Najbolj zanimiv pri postu je tudi fenomen, da najprej se ti zdi da bi rad bil lačen, nato ugotoviš, da vbistvu sploh nisi lačen, le dolgčas ti je, nato si misliš, da bo nastal manjko energije za karkoli početi, ampak čez čas vidiš da se zgodi ravno obratno in se ti odpre/odpira toliko neke energije, da ne veš sploh kam bi z njo sploh ali kako bi jo lahko porabil.. in lahko kaj hitro pokapiraš, da ravno hrana ti to visoko vibracijsko vibro, pomaga dol tlačiti in ti jo konstantno dela bolj zaspano in umirjeno in niža vibro tvoji izvorni energiji..
Vbistvu je to le ta prvi dan opisan.. trije dnevi so potem že malo drugačna zgodba.. Tistih zgodb 20 ali celo 40 dni brez hrane pa sem le od drugih kaj slišal, kako to izgleda.. Me pa osebno tudi mika tisti vision quest, ko si 4 dni brez vode in hrane v divjini, medtem ko pleme zate vibrira tvojo vibro, ti pa se povezuješ z novimi vizijami zase.. ampak to so že druge tematike..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”