Odgovori na: Tehnike dihanja – kdaj katera
Potemtakem je dobro, da se z notranjim smehljajem lotiš vsakršnih vaj na sebi: ko se fokusiraš na haro, ko izvajaš samomasažo, ko stisneš določeno mudro…vsaj dokler nisi zelo domač s praznino in spontano padeš notri.
Seveda. V TAU itak vse delajo z nasmehom, pa čeprav so trenirani da imajo zavestnost ves čas v hari, tako da s praznino nimajo težav. Lahko ti povem še en dober primer, kako lahko s pretrdim pristopom stvar zamočimo. Na enem seminarju smo delali vajo, pri kateri je šlo za to, da smo spremenili okus/kvaliteto vode v kozarcu. Opazil sem, da ena punca v želji, da bi delala čim bolj zbrano zelo “srepo” gleda v kozarec z vodo. Okus vode ji je sicer uspelo spremeniti, a po njenem “posegu” je bila voda grenka 
Eno vprašanje: pri dihanju skozi haro se to področje energizira in od tod potem gre energija samodejno tja kamorkoli mora po telesu; v kakšnih primerih potem sploh uporabljati dihalno vajo, ko najprej napolniš z vdihom trebušni predel in nato zavestno potegneš zrak še v prsni predel in potem ta dih povlečeš še gor do grla?
Način dihanja, po katerem sprašuješ je eden temeljnih v tehnikah odpravljanja strahov, s tem, da na koncu vodimo zrak/zavestnost do nosu. Ena glavnih poant takšnega dihanja je vračanje zavestnosti v telo – če pa je zavestnost v telesu, za strah preprosto ni prostora. Nasploh ima vsako čustvo svoj ritem dihanja, zato lahko z zavestnim dihanjem navsako čustvo tudi vplivaš.
Prejšnji teden je bil Mantak Chia v Sloveniji in je imel različne delavnice. Tudi o notranjem smehljaju in zdravilnih zvokih: http://www.mantakchia-workshops.com/mantak-chia-notranji-smehljaj-petih-organov-in-sest-zdravilnih-zvokov/
Vem, pa me ni zanimalo. Iz ene TAO šole sem dobil nekaj originalnih vaj in tako videl, kako zelo pravzaprav Mantak Chia stvari poenostavlja. Pa še cene so bile nehigienske.
Da se razumeva – nekatere vaje so v originalu dejansko tako zapletene, da za nas niso primerne, a vseeno jih raje poenostavim sam, kot pa da to “zame” naredi Mantak Chia. On se pač orientira na prilagajanje vaj širokim masam, jaz pa na prilagajanje alo manj širokim masam oziroma ljudem, ki imajo z določenimi stvarmi že nekaj izkušenj.
Precej zanimivejši avtor od Mantak Chie je zame recimo Michio Kushi – škoda, da v slovenščini ni niti ene njegove knjige (vsaj jaz ne vem za nobeno, morda je kakšna evntuelno na temo makrobiotike, ki pa me tudi ne zanima).