Reply To: ABRAHAM
Marina wrote:
. Ja najbrž bo to zanikal pa nič zato a ni lepo ,če se te nekdo spomni, samo spomni ,to pa še ne pomeni ,da morš zaradi tega izražat neka posebna čustva.
.
Nič ne bom zanikal. Vse je tako, kot si napisala – fajn se mi zdi, nisem pa od tega odvisen in to ne vpliva na mojo samopodobo.
Glede tistega delovanja iz praznine sem pa že v drugih temah povedal, da nikdar ne moreš delovati iz absolutne praznine, da gre za relativno, osebno obarvano praznino, v kateri nisi ločen od čustev. V njej se ravno tako na posamezne stvari odzoveš z veseljem, žalostjo …, s tem, da gre tu zgolj za trenutno čustvo, na katerega nisi vezan (žalost zaradi nekega dogodka, ki pa potem izgine in nima repov). V bistvu si lahko v tovrstni praznini na nek način čustveno še bolj prisoten (sem opazil, da lahko izberem stanje, v katerem bom ali ne bom čustveno zelo vpleten). Praznino recimo “treniram” tudi pri gledanju TV in odkar je temu tako, imam med gledanjem TV ob posameznih prizorih nenormalno veliko čustveno zelo nabitih odzivov (vzhičenje, jok …). Brez zajebancije – ko na TV kdo dobiva medaljo in ko to gledam v miru in zbrano, se ob tem povsem redno cmerim.