Reply To: Čudovito življenje

[Prima]

Malo je bilo dileme okoli izbora rubrike, ampak … Avatarju sem dolžna komentar na knjigo Vrnitev boginje. Ker imam knjigo še v branju, bo komentar v več delih, verjetno v več slogih, skratka po moje.

Delno nekoč:
Lenobni dan, poletni vetrc, ki je rahlo mršil lase, melodija škržatov in neskončna modrina v ozadju. Zemlja se je rahlo stresala in napovedovala prihod konjenice. Konjeniki na črnih vrancih in v bojni opremi so dirjali skozi stepo. Mudilo se je. Mlada ženska je stala pred hišo in nemo opazovala kako se praši za njimi. Naenkrat so se zaustavili, konji so nemirno hrzali, moški so se nekaj dogovarjali. Eden izmed njih se je obrnil in počasi prijahal do hiše. Moral je to narediti, moral jo je videti, moral jo je imeti. Vendar ne na silo, za vedno. Bil je poseben moški. Črni, rahlo skodrani lasje so valovili do sredine hrbta, magični pogled. Tudi ona je bila posebna ženska. Zrla sta drug v drugega, mogoče nekaj trenutkov, lahko tudi več. Takrat se je na pragu hiše pojavil dekletov brat dvojček… Ni dovolil, da gre.
Tako se je začelo vnovično prebujanje Boginje.

Včeraj:
Ko je stopila skozi vrata, je najprej osupnil, nato pa se mu je obraz razlezel v zadovoljni nasmeh. “Končno si prišla. Čakal sem te. Končno si vstopila v hram, ki časti Boginjo.” Vedela sta, da se poznata, vedela sta vse o črnih vrancih. Bila sta na nek način enaka.

Lepo je če deliš