Reply To: [ PSI ]-(knjiga, ne kužki)
ja tega je povsod veliko, celo TR vključuje podobne “manj uradno znanstvene” poglede na življenje, ki naj bi bilo v obliki življenjskega scenarija zapisano že v otroku. s sinhorniciteto nisem dovolj seznanjen, kolikor pa se spomnim ima drugačen pomen kot naključja v knjigi [psi].
strinjasm se, da gre v mnogih pogledih za opazovanje ene in iste zadeve, le pogledi na to kako je to sestavljeno in kaj je v ozadju tega se od razlage do razlage močno spreminjajo. jaz se zato nisem želel spuščati v nobenega od teh pogledov in sem dogajanje enostavno označil za “naključja”, ker se mi je to zdelo najbolj elementarnega in tudi skupnega pri vseh pogledih. enako sem naredil tudi z reinkarnacijo. ta je zaradi podobnosti s tem, kar razlagam v knjigi, obsojena na to, da jo bodo ljudje zamenjali s tem, čemur zdaj rečem kontinuum (gre za nadaljevanje Ega). je pa to, kar se razumeva pod konceptom reinkarnacije precej drugače od kontinuuma … saj prenos informacij poteka povsem drugače in v vmesnem stanju so lastnosti Ega in duše nekaj povsem drugega.
pri vsem kar sem spoznal doslej, pri meni ni povezave z gibanjem planetov in planetarnimi cikli in “notranjim” dogajanjem pri ljudeh. edini planet, ki ima vpliv na naše počutje je luna, vendar strogo odklanjam posploševanje, da ima luna kakršen koli življenjsko-usodni vpliv na nas. menim, da je njen vpliv podoben kot je vpliv vremena, sonca in drugih naravnih vplivov.
jaz zdaj ne trdim, da imam prav, samo trdim, da tako vidim in verjamem, dokler ne dobim drugačnih prepričljivejših argumentov, da bi mislil drugače.
… kar se virov tiče, moram priznati, da sem grozen bralec. zelo težko se lotim knjig in še težje kakšno preberem do konca. morda sem zato tudi bolj razumevajoč do tistih, ki jim [psi] ni všeč
šele pred kratkim sem prvič prebral alkimista, do konca! sem impresioniran, ker človek govori o vsem, kar je v knjigi [psi], celo simbolika je enaka! kača = 13. značaj, to je bistvo alkimista … še bolj zanimivo je, ko sem preučeval od kod je pisec dobil znanje o tem in sem odkril, da je 11 let preučeval delo in življenje alkimistov, ki seveda niso zgolj študirali, kako bi naredili zlato … menim, da so prišli do roba resnice, le črte niso znali prestopiti … manjka jim namreč samo REI … potem bi lahko sestavili vse, kar so iskali in vedeli. žal pa nimam virov iz katerih so oni izvedeli, da je vse to znanje že nekoč obstajalo.
o celestinskih prerokbah mi je pripovedovalo veliko ljudi, zato se jih nameravam lotiti ob prvi priložnosti. in potem je tu še kabala, za katero mi je nek znanec, ki to stvar dolgo preučuje, rekel, da ne more verjeti kako sem jaz lahko sestavil stvari o katerih govori kabala, ne da bi za to vedel od prej … in iztočnice, ki mi jih je povedal in preseki za filozofijo knjige [psi] so res obetavni …
… ampak kot rečeno … vse po vrstnem redu.
…
ne, v sanjah o knjigi ni bilo ničesar niti o naključjih niti o Življenju!! že res, da je bila v sanjah ta prispodoba, ki se je predstavila v imenu življenja, ampak jaz tega takrat nisem tako razumel … zdelo se mi je, da je to pač zabaven del fantazije v zgodbi, da nek kuža govori o teoriji, ki jo tako raziskujem že dolgo let … šele med pisanjem sem prihajal do spoznanj o pomenu tega in onega v sanjah … ker so se mi dogajala takšna naključja, da jih statistično nikakor več nisem mogel razlagati, sem začel razmišljati o drugem koncepti, kot je bil ta,ki sem ga prej poznal … to mi niti slučajno ni ugajalo, ker ne maram razmišljati o nečem, česar ne razumem in tako mi je bilo razmišljanje o neki zunanji inteligenci, ki stoji za temi naključji prav odvratno …
in skoraj nesprejemljivo. ampak neverjetno je bilo kako so se mi pred očmi pojavljali odgovori za vse o čemer sem razmišljal in to po takšnih naključjih, da človeka res sezuje … še zdaj se mi zdi neverjetno, če pomislim na to. tako se je vsa teorija glede Življenja in pomena teh naključij sestavljala med samim pisanjem, ko pa je bila knjiga končana sem še vedno dvomil o tem, da je to res tako kot naj bi bilo … za vse sem hotel res znanstveno razlago, dokaze in argumente in ne zgolj tez in predvidevanj … čeprav ljudje knjigo [psi] pogosto uvrščajo v zvrst “tiste” literature, ki jo ponavadi pišejo ljudje, ki zelo radi in zelo hitro zaidejo v razlaganje nerazumljenega z nerazumljenim in se (pre)hitro oklenejo ne dovolj argumentiranih teorij … je treba vedeti, da sem jaz velik skeptik in niti slučajno nisem naklonjen temu značilno “emocijevemu” načinu razmišljanja. nekaj časa sem tako pustil odprti obe poti in sem se odločal, katera je bolj verjetna od obeh … na koncu pa sem dobil neizpodbiten dokaz, kjer ni bilo več nobenega podvprašanja. samo strmel sem in z lahkoto odvrgel v koš vse kar sem verjel skoraj vse življenje. druga pot je bila tako zame potrjena. govorim o 7. dokazu.