Reply To: Umirajoči; umrli

[glas]

Bojana wrote: Zanimivo branje.

Kaj pa duše samomorilcev? Pred štirimi meseci je moj dvajset let star pastorek storil samomor. Načrtovan, saj ga je storil točno na svoj rojstni dan.

Nekako se ne morem posloviti, vendar to ni bistvo. Pišete da gre vsaka duša čez? Jaz mislim da njegova ni šla … Nekje sem prebrala da take duše ostajajo med nami vse dokler jim je življenje dejansko sojeno …

Zdnja knjiga, ki sem jo prebral in se v celoti ukvarja s tematiko življenja in umiranja je:
Neale Donald Walsch:
Domov, k Bogu
v življenje, ki se nikoli ne konča

Drugače pa me je nazadnje obiskala (v sanjah) umrla sestrična, ki je naredila samomor pred več kot 20 leti. No čutil sem vsekakor odpor pred srečanjom z njo zaradi vseh črnih energij, ki spremljajo samomor, ampak sem se trudil ga premagati in se soočiti z njo. No uspelo mi je in sem šel v debato z njo… Ker vedno sanjam lucidno sem jo začel spraševati, kako je sedaj, kaj počne, kaj vse je uspela že prečistiti v tem času od samomora do danes… No, opisovala mi je kaj vse je že očistila, pa kaj jo še čaka,…
No zanimivo je, da sem imel takih kontaktov s svojimi umrlimi sorodniki že več, ampak z njo še pa sploh ne pa je že več kot 20 let od njene smrti. Imel sem občutek, da dela na tem, da se očisti vsega kar jo je privedlo do samomora, nekaj nasvetov sem ji dal še jaz, ker je še vedno krivdo iskala pri svoji družini in imela veliko potrebo, da govori o njih črno…
No jaz verjamem in doživljam, da so ti stiki med nami (zemlja-onstranstvo) pristni, oziroma vem kdaj so pri meni sanje sanje, kdaj pa dejanska komunikacija z osebo iz one strani… Tako da sem se nekako navadil na to, da jim poskušam pomagati, da stopijo naprej.
No če opišem še naprej, dedek, ki se mi je prvi pojavil, je jasno deloval, kot oseba, ki je naredila prehod naprej v zavestno bivanje, kot bitje ki je.
Babica, ki pa je bila močna materialistka navezana na vsaki cm svoje hiše, vrta,… pa se po smrti sploh ni premaknila od tam. Z njo sem imel v sanjah največ stikov v vseh teh letih po njeni smrti. Nikakor se ni premaknila iz tiste njene hiše… bolj sem ji govoril, da je to že mimo, da je umrla, da se ne rabi več zadrževati v tej navidezni hiši, da lahko gre kamorkoli si zaželi, bolj se je delala gluho, se potapljala v opravke, je mrzlično pometala in mi govorila kaj vse še ima za postoriti in koliko dela jo še čaka okoli hiše,..
No v takem stanju sem jo srečeval leta… No po nekaj letih pa je postala popolnoma depresivna, na koncu je le še ležala negibno na svojem počivalniku in popolnoma brez življenjske energije strmela v prazno.
Na eni točki, ko sem jaz hodil čez intenzivne energetske spremembe sem se začutil sposobnega ji pomagati in sem v enem od teh stikov jo samo objel z vsem možnim žarom energije, ki sem jo takrat premogel in takrat se je zgodil nek proces in se je začela pomlajevati in se pomladila za kakih 40let… Mislim, da ji je takrat uspel njen prehod… Od takrat naprej tudi ni bilo več tovrstnega stika med nama, pravtako nobenih sanj več o njej…
No podoben proces pomlajevanja sem doživel tudi pri očetu, ko me je na dan smti na isti način obiskal, mi podajal celo zgodno, kaj vse so počeli z njim v bolnici in se je nekako vračal po časovni premici nazaj v stanovanje, kjer je pakiral, mi govoril o svojih življenskih planih kam točno odhaja, se je poslavljal, (in vedno mlajši je bil)… no cela analogija dogodkov in pogovorov je bila, ko sem se tako pomikal nazaj po premici z njim (in tu nisem jaz nič počel, vse je vodil on), je na točki, ko se je poslovil in odšel bil star kakih 20 let in to mi je bil jasen znak o njegovem zavestnem prehodu, kamorkoli že in da ni več vezan na to kar je živel tu na Zemlji…

No toliko o mojih izkušnjah z umrlimi in prehodi…
Baje da pomagajo stari rituali, kot so, molitve, plačana maša itd, predvsem pa pomaga direkten stik z dušo umrlega in direktna pomoč pri prehodu. Tako kot mi svi tu, tudi te duše potrebujejo le Ljubezen.
No če ravno ti čutiš da se ta oseba zadržuje tu, ji morda ravno ti lahko tudi pomagaš…

No ko sem imel to srečanje s sestrično, sem nekao čutil, da morem vse informacije, ki mi jih je predala povedati njenim staršem, sestri,… no to sem storil in sem čutil, da sem svoje opravil (zaenkrat)…
No sestrični se je po tem tudi zmanjšal nerazložljivi strah, zaradi katerega sploh ni upala na podstrešje, zdaj pa že lahko gre… Mislim, da jim je vsem skupaj posledično nekaj uspelo razrešiti in se stvari premikajo naprej…
Mogoče se tudi ti moraš ojunačiti in spregovoriti o tem…

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”