Reply To: Umirajoči; umrli

Moderator

Bojana wrote:

tadej pretner je napisal/a:

Vsaka duša gre enkrat čez. Kdaj ji je dovoljeno oditi, je pa drugo vprašanje.

To je odvisno od opravljenih ali neopravljenih nalog, ki si jih je zadala pred prihodom v tukajšnjo šolo.

Partnerjev oče je umrl 2006. leta, star 86 let. Na ženo je bil zelo navezan in se je odločil, da jo bo čakal. Nahajal se je v spalnici, kjer je ležal zadnjih par mesecev. Tudi na stvari je bil hudo navezan, pa je prišel strašit v hišo mlajšega sina, da hoče svoje čevlje nazaj. Potem ko je svak dal za mašo, ata ni več ‘hodil’ okoli, iz spalnice pa kljub vsemu ni odšel. Ko je lani umrla še mama, ju takoj po smrti ni bilo več. Energija se je popolnoma porazgubila.

To je to, Vesna. Vseskozi čutim njegovo prisotnost. O tem ne govorim, da se mi ne bi kdo smejal. Oktobra sem to omenila starejši hčeri. Pomilovalno me je pogledala in rekla naj si odpočijem. Raje sem tiho. Okoli sebe imam same realiste, zanje je črno, črno, jaz pa sem čudna. Hvala še enkrat.

Bojana, odkar sem “sprejel” kvantne pristope obravnave realnosti, se mi zdi vse skupaj precej bolj enostavno in se ne trudim več vsake stvari razumeti – preprosto le delujem v skladu s kvantnimi principi.
V resnici se mi torej sploh ne zdi pomembno, ali rabiš za prehod kakšno dovoljenje, ali ne – itak je zame pojem Boga preveč neoseben, da bi kdaj v kaj verjel, daje kje kdo, ki nam kaj dovoli ali pa tudi ne . Prav tako se mi ne zdi smiselno razpravljati o tem, ali je “tisto”, kar ponavadi čutimo za nekaterimi umrlimi duša, ali zgolj astralna lupina, ki se ponavadi zadržuje okoli določenega prostora ali človeka (zgornji Vesnin primer).
Zares pomembno se mi zdi razumeti, da živimo v nekaknem prostoru različic. Da obstajajo vse mogoče paralelne realnosti (magari le v potencialu) in da je manifestirana tista, v katero je bilo na tak ali drugačen način vložene največ energije. Zakaj bi se torej trudil razumeti, zakaj je tista “duša” tu? V vsakem slučaju bo obstajala realnost, v kateri je tako, pa če ti kaj razumeš, ali ne; če v zvezi s tem kaj narediš, ali ne. Zakaj nebi recimo zgolj na nek način zavestno/energijsko pritegnila v manifestirano sfero realnost, kjer ta “duša” ni prisotna. Konec koncev se to (lahko) zgodi tudi če daš za mašo, ampak sam recimo to delam drugače. V svojem delu energijskega čičenja prostorov sem seveda že večkrat naletel na podobne primere, pa sem zaenkrat vse rešil brez kakšnega posebnega razbijanja glave in truda, da bi razumel, zakaj je nekaj tako, kot je. Med in neposredno po delu neželeno “bitje” pogostokrat čutim – včasih se me dotakne, včasih celo vstopi v moje polje, ampak me to “sploh ne zanima”. Ker verjetno ne poznaš tehnik, pri katerih namero predaš praznini, poskusi s kakšno od tehnik, s katerimi loviš resonanco z neko želeno realnostjo in jo na ta način pritegneš. Sedi v problematičen prostor, ustvari namero, ki naj se nanaša le na energijsko čistost prostora (kadar se takšna “duša” drži človeka, se osredotočimo na čistost avre) in mentalno/čustveno sproduciraj svetlobo, podprto z ustreznim čustvenim stanjem (čista uživancija). Zavej se, da v prostoru, v katerem lahko takole uživaš, preprosto ni prostora za razne duhove, “duše” … V tem stanju zbrano vztrajaj nekaj minut. Nad rezultatom boš prijetno presenečena …

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/