Reply To: Telo bolečine
Zgleda ..da mu je bil tisti invalid najbolj odprt ..najbolj šibek…in se je odlično prisesalo nanj…
če govorimo da je to bolečinso telo…pač elemental …( kot so jeza , strah …pa tako naprej..)
se ti ni še nikoli zgodilo …ko si bil pri enem jeznem , tečenem človeku .ali pa utrujenemu …da si še ti ratal tečen …če si ga preveč poslušal
-bil odprt.
no na eni strani …sem prebrala tole: prisluhni.si ( odlomek članka Pravi obraz bolezni.astralni paraziti)
V našem astralnem telesu se nahaja kopica takšnih parazitov – imenujejo jih tudi elementali – ki so različnih barv in frekvenc ter živijo svojevrstno “življenje”.
Dokler se jih zaradi šibke ravni zavedanja ne znamo osvoboditi, nas
silijo, da določeno čustvo, željo ali strah, ki je njihova vsebina, še
naprej gojimo in jih tako hranimo. Tako postanejo pravi vampirčki, ki
sesajo našo življenjsko moč in če je obsedenost dolgotrajna in močna,
nas lahko ugonobijo. Zelo izčrpavajoči so na primer elementali strahu, zavisti, sovraštva in škodoželjnosti, v zadnjem času pa tudi kompleksi, fobije in močne želje. Posledice seveda občutimo na fizični ravni kot bolezen.
Ti pojavi zavirajo človekov duhovni razvoj, obstajajo pa tudi takšni,
ki so s stališča duše lahko tudi pozitivni (upanje, zaupanje, vera…)
in dobrodošli.
Duhovno
nerazvitemu človeku se seveda ne sanja, da je pod vplivom “živih”
energijskih tvorb, ki jih je sam (nezavedno) ustvaril s svojo
življenjsko energijo. Te tvorbe – nekatere med njimi Eckhart Tolle imenuje “bolečinska telesa“
(pain body, glej /76/) človekovo zavest občasno ugrabijo ter ga
spravijo v stanje dejanske neprištevnosti. Vsak med nami je kdaj doživel
hude napade besa, jeze, sovraštva… V tistem trenutku dejansko
popolnoma spremenimo svoj značaj – neka sila znotraj nas nas sili k
agresivnosti, a si ne znamo pomagati. Ko astralnega parazita s svojo
energijo tako nahranimo, nas pusti pri miru. Do novega napada lakote.
In kako se takšnim astralnim parazitom upremo? Prvi korak je zavedanje, da se (tudi) v nas takšni procesi zares dogajajo. Potem je treba napad pričakati.
Ko našo zavest ugrabi, je prepozno reagirati, čeprav tudi ozaveščenje
(post-festum), kaj se nam je zgodilo, ni nepomembno. Treba je prepoznati prve znake napada,
ki se kažejo kot nemir, nestrpnost, nepotrpežljivost…, ki se pojavi v
natančno določenih situacijah. Če se takrat zavemo, da se nekaj v nas
dogaja in se usmerimo na občutenje notranjega telesa in na sedanji trenutek,
potem lahko z zavestno prisotnostjo preprečimo, da bi se “ugrabitev”
zgodila. Moči naše osredotočene zavesti se ne more upreti noben astralni
parazit. Treba se je zavedati, da pri strahu oz. prepričanju, ki nas
preplavi, ne gre za nekaj objektivnega temveč za prevaro oz. privid.
Tole se tko lepo prebere …po domače povedano…treba se je opazovat ..zakaj se to dogaja…kot razumem.
Po drugi strani ..pa mi ni jasno kako eni zavestno trdijo ..če v nekaj ne verjameš ..se to ne dogaja…?????