Reply To: Reconnection
Tole je napisu en moj zelo dober prjatu in to je: Carlos Castaneda.
Opica, ki jo imamo v sebi, hrepeni po tem, da bi jo nekdo vodil, mora verjeti, da obstajajo višja bitja, ki lahko čudežno rešijo njene težave.Kot otroci vedno upamo, da se bo nekdo pojavil in uredil stvari. Iz tega se rodijo kulti, sekte itd., ki so v bistvu načini, kako prepustiti odgovornost za Svojo osebno rast v Tuje roke drugih ljudi…………………………Hvala za tole misel……………………….
Glas, jaz pa žal mislim, da se duhovno oz. osebno raste samo čez sebe……..seveda obstajajo tudi druge poti, kao drugi načini, ampak se mi močno zdi, da vsi ti drugi načini, druge poti vodijo na konec koncev v eno skupno pot, in ta pot je potovanje v svojo notranjost in valda je prisotna bolečina, na začetku se ti zdi, da nikad kraja tega( ampak, če je začetek, je potem tudi konec, in potem spet nov začetek, neskončno možnosti…..) V bistvu, če tko pogledaš, je že naša nevednost, naša bolečina, in naše trplenje……Ko pa spoznaš, da te ta notranja bolečina samo opozarja, da je nekaj narobe s TABO IN NE SOSEDOM in, da je ta bolečina prekleto dobra stvar, se pa tvoj pogled obrne, vsa pozornost se obrne v našo notranjost in v naša dejanja in takrat se pa zgodba šele začne…………………hahahahahahahahahaha, smešno kaj ne? No, zame je vsa ta stvar, duhovnost_življenje-moja notranjost(jaz sem, in moje vrednote so, ki jih živim v tem trenutku…) vse to in še mnogo več SMRTNO RESNA stvar, ki iz mene ni naredila nobene puščobe ampak mi je prinesla en Velik Val Humorja in s tem tudi mojo mantro( oz. sedaj je že kar družinska mantra) in to je: hahahahahahahahahahahahahahahahah……ha…ha….ha….ha…ha… hahahahahahahahaha………….., še ena lepa stran te resne duhovnosti pa je, da ko se človek resnično zna nasmejati samemu sebi…………….. je humorist…………………