Reply To: Želje
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Želje › Reply To: Želje
tadej pretnerNameless_Soul wrote: Imam vprašanje. Iz vaših postov se jasno zrcali, da Vesolje podpira samo tiste želje, namene, hrepeneja, ki so v korist ali razvoj človeka kot bitja. Po vaše torej človek kot bitje ne ve kaj je sploh dobro za njega, ne ve zakaj sploh obstaja, ne ve v čem je sploh smisel življenja. Praktično ne ve nič, je kot nemočen otrok, ki pa ima nad sabo Vesolje, ki pa ve vse.
Spreletelo me je čudno vprašanje, občutek, da sem samo lutka v igri vesolja, da sem v bistvu nič. Je to to ?
Polja realnosti izhajajo iz nekee osnovne baze (praznina). In ne gre za nobeno selekcijo. Vedno privlačiš tisto, kar je skladno s tvojimi najglobljimi (običajno podzavestnimi) prepričanji. Baje je v povprečju le cca 5%
naših misli in dejanj zavestnih, vse drugo naredimo pod vplivom polj navad. In evolucijska naloga je začeti delovati izven teh polj, v povezavi s segmentom, iz katerega polja izhajajo. In, res je – če sprejmeš zavestno le 5% odločitev, je jasno, da ne veš, kaj je dobro zate – sprejemaš namreč odločitve, ki so vsiljene od nizkovibracijskih polj in koristijo njihovemu razvoju. V tej zgodbi si ti le figurica, ki z energijo (beri pozornostjo) napaja posamezna NV polja.
zepo wrote:
Življenje seveda imamo lahko pod kontrolo z raznoraznimi orodji.
Tole je ena najpogostejših iluzij. Občutek, da imaš kontrolo, ti žre energijo. Dejansko imaš največ kontrole takrat, ko se ji zavestno odpoveš, ampak to je mal daljša zgodba.
zepo wrote:
Popolna predaja pomeni natanko to- pasivnost in oblika “razumevanja” in sprejemanja kar se ti in v tvoji okolici dogaja…
Popolna predaja je zaupanje življenju. Takrat postaneš življenje samo. Življenje samo pa že po definiciji ne more biti pasivno. To je tako, kot če posamezna celica človeškega telesa končno začne delovati v korist celote (telesa). Če jih več deluje po svoe, pa pride recimo do raka. Tisto, kar mi počnemo Zemlji in na Zemlji, ima vse karakteristike rakavosti.
zepo wrote:
Tole prepuščanje in sprejemanje vsega bi v bistvu negiralo in degraqdiralo tisto najbolj dragoceno kar imamo: svobodno voljo in izbiro- kdaj in kako se bo nekaj zgodilo.
Tole so klasične težave z razumevanjem pojma sprejemanje. Pojem sprejemanje ne pomeni, da se moraš strinjati in da ti mora biti všeč vse, kar se dogaja, ampak da ne etiketiraš in da stvari/ljudi/situacij ne “obravnavaš” na osnovi mentalnih kalupov, ki ti dovolijo videti le omejeno resnico, resnico, ki je skladna z gabariti teh kalupov.
zepo wrote:
Ko nekomu govorim, da so njegove želje v tem trenutku nepotrebne in “napačne” , govorim iz svojega piedestala določenega polja določene vibracije. In kar je zame napačno in nepotrebno je morda (ali pa nujno) še kako potrebno osebi, ki se nahaja v bolj grobem- nizkovibracijskem polju zavesti ali pa motivacije
??????? In zakaj mu potem to govoriš? Če ti nastopaš v obleki svojega polja, in trčiš v polje, ki je obleka nekoga drugega, vsako od tih dveh polj pa ima svojo realnost, je jasno, da je rezultat laho le obojestransko nerazumevanje. Če te prav razumem, torej skušaš osebo potegniti v polje, katerega si ti izbral kot pravo. A nisi prej nekaj govoril o svobodni volji?
zepo wrote:
Hotel sem reči, da ne obstajajo UNIVERZALNE resnice za VSE, ker gre za evolucijo, ne za bližnjice.
O ja, obstajajo. Že Smaragdna plošča govori o objektivnih in subjektivnih resnicah. Razumevanje objektivnih resnic, ki veljajo za vse (kakor zgoraj, tako spodaj, vse je vibracija, v materialni realnosti je vse polarno …), nam je lahko dober vodič pri razvoju. Sicer pa so poenostavljene in ljudem približane izpeljanke iz teh večnih resnic tudi recimo božje zapovedi (ne bijaj, ne kradi, ne laži …). Sugerirajo na realnost splošne povezanosti.