Odgovori na: Nova Doba
A si že opazil/a glas, ki sedaj pravkar klepeta znotraj tebe?
Točno ta glas ja, ki se je sedaj mogoče odzval z reakcijo “kaj me ta sedaj sprašuje?” To je vsemogočni glas znotraj človeka, ki mu zapolnjuje skoraj ves psihološki prostor, a vseeno je za večino ta glas še popolnoma neopazen in se ga sploh ne zavedajo. Neopazen pa je zato, ker se večinoma kar enotijo s tem glasom znotraj in delujejo kot da oni so ta glas in to kar ta glas govori, temu pravijo “jaz”. Karkoli ta glas dovolj dolgo ponavlja, to postane posvojeno in to nato postane “jaz” in nato glas tudi reče; jaz sem to in ono, jaz sem tak in tak.
No in kaj ta glas rad počne?
Čez dan ponavlja večinoma enake misli, kot vse dni poprej, na vsakem koraku ponavadi izraža kaj bi on rad, in kaj ne bi rad, potrjuje to je dobro, to ni dobro, ponavlja fraze iz preteklosti, obuja pretekle dogodke, sanja o prihodnosti (z mislimi, občutki in slikami), ko se sooča z “zunanjim svetom” ga ponavadi sodi po svojih trenutnih merilih: ta nima pojma, te je ok, ta izgleda res dobro, ta je pametna, zakaj ona ima to jaz pa ne, zakaj nisem bil slišan/a, zakaj me šef ne opazi, zakaj….
In tako je ta glas večni klepetavec, ki ali požvižguje pesem, ali se pogovarja (sam s sabo), saj postavlja vprašanja in tudi odgovarja na njih, nato je tudi potovalec, saj potuje v preteklost in prihodnost, je sanjalec, je tudi kot TV program, saj predvaja priljubljene dogodke, scenarije dogodkov, ponavlja priljubljene fraze, pogovore v katerih je užival in že odživete filmčke, ki bi naj bili še vedno zanimivi; nato ob stiku z drugimi ljudmi, ta glas postane sodnik, sodi vse pri ljudeh, njihov izgled, kar povedo, njihovo preteklost, njihova dejanja in njhove vizije za prihodnost, njihova prepričanja, vrednote,..
Ta glas ponavadi ponavlja tudi fraze kot so, jaz že nisem tak kot on, jaz nikdar nebi to in ono, jaz sem to… In zato se v družbi ponavadi ta glas primerja, hmm ta je pa dober v tem in tem, ta ve manj od mene, ta zna to kar jaz ne znam itd..
In ta glas se lahko na eni točki tudi poduhovi, saj je slišal, če postane duhoven bo več vreden, kot ostali ki niso. Zato sprejme nova pravila in standarde, ter jih neumorno začne upoštevati, postaja prijazen, miren, ne izraža več nič kar ni duhovno in ko se kdaj še zaloti da sodi, to takoj prekine in začne ponavljati kako mantro ali pozitivno afirmacijo ali kaj podobnega, mogoče le sunkovito spremeni svoj fokus na kaj drugega, samo da ne dela več tega, v kar ne verjame več.. Verjame, da je on sedaj nekaj druga in ta jaz, ki ga trenutno izbrira zase je mnogo boljši kot tisti poprej..
Čeprav ima ta glas svojo pot, razvoj, evolucijo pa je “ta”, ki posluša ta glas in ga doživlja znotraj sebe, tisti, ki omogoča temu glasu, da lahko vse to počne. In čeprav je to tisti pravi jaz, toraj jaz ki se ne spreminja, je vseeno ta glas (klepetavec) tisti, ki zaključuje poved o temu jaz-u. Opazovalec/izkuševalec/jaz, je definiran s tem glasom klepetavcem, ki mu doda pomen, JAZ – sem dober, jaz znam, jaz ne znam, jaz sem ničvreden, jaz sem nesrečna, kako se (jaz) dolgočasim, kako bi (jaz) rad imela.., kako me tale nervira, tole je (meni) čudovito, kako so (meni) te osebe omejene, itd.
In ta glas večnemu JAZ-u dokončuje poved in mu določi polje delovanja, določi mu kot kaj se lahko (trenutno) dojema/doživlja, določi mu to, kaj on lahko je – preko tega kar izbira da on ni. Na ta način mu/ji ta glas omeji (neskončno) polje doživljanja, določi mu/ji meje do kod lahko sega, katere realnosti lahko doživlja in katere ne. Vsemu temu pa seveda sledi energija, materija in konkretizira to kar ta glas usmerja znotraj jaz-a in glas si vse to sproti potrjuje in na vsakem koraku prejema potrditve, da je točno tako, kot je kot je mislil da je, (si potrjuje glas, sam sebi, ko razmišlja o sebi, o svoji poti, o svojih dosežkih in se potreptlja po rami, dobro ti gre samo tako naprej..)..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”