Reply To: Želje
Ojla- vsi argumenti za- biti brez želja, niti slučajno me ne prepričajo.
Še enkrat bi ponovil, sam čutim stvari tako- želje izhajajo iz domišljije (ta je med drugim tudi gorivo in pogoj za kreativnost..) in brez domišljije desna hemisfera možganov (fiziološke zavesti) ne deluje. In ta tudi pogojuje skladno delovanje tako uma,zavestnega in podzavednega ega, če pa tega ni, ne vidim kako analitično, razumsko lahko prikorakaš v stanje namena svojega bivanja. Ni šans,.
Želje nas minevajo same po sebi, ko nastopi čas, ko doumemo nauk, ki nam ga je izkušnja glede želje prinesla in ga integriramo v program duše. Želje na nek način preraščaš skozi osebnostni razvoj, vendar je nesmiselno hiteti na podlagi nekakšne literature in duhovnih napotkov, ko pa še nisi skapiral niti tega, da so želje SESTAVNI DEL RAZVOJA DUŠE…In so neogibne…Naj mi nekdo pove, kako bo dosegel popolno realizacijo biti svoje duše, če se bo izognil lastnim željam in izkušnjam. (to dvoje gre preko preizkušenj nerazdružljivo skupaj). To bi zgledalo nekaj takega- laufau bi po svetu in na sebi imel napis- sem razsvetljen, sem izkusil natanko vse, sem srečal boga itd….Ma ja, EMBALAŽA je vsekakor lahko ista, VSEBINA, ki pa je malce pomembnejša, pa se bistveno razlikuje. Zaradi sveč, duhovne halje, asketizma, poznavanja milijon in ene “tehnike” razsvetljevanja in odpiranja 1000 in petega očesa, zaradi gore knjig, ki leže okoli tebe, zaradi teorij – brez prakse, ki so ti poznane, ne boš končal svojo pot in ne zaključil svoje karme… Tako kot obleka ne dela človeka, tudi še tako srčna duhovnost ni iskreno srčna, če ne pride skozi lajf, če ne živiš in nisi predelal vsega, kar ti je namenjeno. Osebno mislim, da se po nobeni bližnjici ne hodi v “nebesa”. Je le pot in tvoja življenjska žlica ima določeno kapaciteto in vsekakor z njo ne moreš pogoltniti več kot pa cca 15 ml, kar je kapaciteta tvoje žlice.
Želje so nujne pri razvoju človeka, pa naj nam nosijo veselje in srečo, žalost in jezo, razočaranje ali hrepenenje, telesni užitek ali bolečino- potrebne so…preko njih izkusimo življenje- “našo nujno potrebno vsebino” v razvoju duše. Definicija ega, duše, duha, zavesti in uma…nič takega ti ne pomaga, če ne čutiš- kaj je sploh to…Pa glede tistega – buda, fajn, imam veliko spoštovanje do Gautame, vendar je on bil Buda, jaz pa sem matjaž in njegova pot ter recept ne more biti moja EDINA pot do realizacije mene samega, temveč mora biti moja, matjaževa pot, ker jo živim in izkušam sam. Pa kar se mene tiče, ne bom jokal in se bremenil, če v življenju ne bom dosegel vsega, kar si želim, kar bi rad, kar sem si namenil…brez veze- realiziral bom le tisto in natanko tisto, do koder seže moj trenutni razvoj (višek bi bil nesmisel, ker bi bil utopija, iluzija…v mojih očeh- le), stopnja moje zavesti o zavesti, z vso “vsebino” moje duše, ki nosi natančne podatke-info o tem, kaj sploh lahko dosežem in presežem v danem trenutku. Včasih je nesmiselno “transformirat” in presegat negativna prepričanja, če pa se jih sploh ne zavedaš, da so- slaba…Temu bi rekel- zablode in slepila na področju duhovnosti…ODVRZI ŽELJE IN VEČNO BOŠ SREČEN- povsem verjamem, vendar je do tam še nekaj ovinkov, do katerih pa moram iti natanko skozi tisto kar me na njih čaka- in če so to želje, jih bom še dalje imel.
Ali ste se pripravljeni odreči spolnosti??’ Tole bi spadalo v to- močna odvisnost, vezanost itd…Zdaj- sex in ljubezen gresta lepo skupaj- z roko v roki, lepših občutkov in izkustva kot lep, dober sex -z ljubeznijo v srcih, ki se prelivata med odnosom- ali je kaj lepšega? Pa še naslednje…dvomim, da je kaj mnogo devic, ki bodo brezmadežno spočele…Torej kdo bo skrbel za reprodukcijo?…Ali jim bost rekli -plebejci?? Fajn, sam ne potrebujem nikogar (ki bi po tej plati bil “nižje” od mene), da bi namesto mene fiziološko delal otroke..Mislim, da je med drugi to- spolno slo, ustvaril tudi bog in nam jo dal- z določenim namenom.
Ko jemlješ spolnost kot željo (to je kao največja vezanost materializma), lahko jemlješ tudi kot doseganje stanja, ki pomeni določeno (izredno močno) izkušnjo v povezavi z ljubeznijo, in mislim , da bil bi prikrajšan, če tega ne bi (tudi ) živel.
Sem ža napisal…Buda je govoril, interpretacija je, kot so jo podali par sto let kasneje in tudi zapisali (lepa primerjava s Konciliji v krščanstvu) in nauk je dokaj vprašljiv (glede na to- kdaj je bil podan in zapisan). Obenem pa najpomembnejše…Buda je omenjal KARMO..v redu…naslednje je omenjal tudi DHARMO – torej pot do nirvane itd…Nikjer pa nisem zasledil, da je podal, da se to mora zgoditi v ENEM ŽIVLJENJU…In kaj smo potem mi- čutimo svoj namen…radi pa bi pozabili, da je dharma način (pa ne univerzalna- ker nismo enaki) kako doseči svoj namen…In da darma ni napotek enega življenja, ker reinkarnacija, karma in dharma so trdno povezane.
Kadar se človek oslanja na budizem, bi bilo fajn, če bi ga dovolj poznal (še ostale smeri in sekte poleg teravade v budizmu), obenem pa tudi “razumel”. Če bi bila ena in ista dharma (kot popolni vzorec) edini način v osvobajanje , čemu bi potem potrebovali karmo ? In če bi že sprejeli karmo, čemu bi potem potrebovali reinkarnacijo, saj bi ena inkarnacija popolnoma zadoščala. Ker pa ne, obstaja reinkarnacija, da popucamo karmo v tolikih življenjih, kot jih bomo pač potrebovali. Enoumje v pogledu na budizem ni ravno smotrno, ta filozofija je povsem lepa in dobra, le razumeti jo je treba večplastno, s koherenco notranjih in zunanjih dejavnikov…in tudi to je dejal buda…Pa že prej sem podal vprašanje…Čemu bi nekdo želel biti buda? Ali je to edina pot? Dvomim…božje je eno, opredeljevanje in samoobremenjevanje z različnimi termini ne zagotavlja razvoja duše..Pogojenost se skriva v našem umu, v naših srcih je ni- če si dopustimo…sprejeti samega sebe (In kako boš sprejel samega sebe, če ne sprejemaš svojih želja?) …da skozi srce izrabimo um v kvalitativnem smislu razumevanja…torej tudi sprejemanja samega sebe…in v tem konceptu se nahajajo tudi želje…In kaj je narobe pri tem?? Ko bo in če bo čas, jih bom sam tudi zavrgel…Do takrat pa se ne grem Jezusa in Bude, ker sem Matjaž- povsem preprost pripadnik svoje rase z določenimi izkušnjami, znanjem ,.slabostmi, vzorci delovanja, omejenostjo in obenem srčnostjo…to sem jaz- ne Brezo, Tatjana, Jožica,Tadej, Francl itd…Zavedaj se sebe in mislim, da se potem počasi zaveš tudi česa več- kam sploh spadaš….In boš začutil razumevanje in sočutje do samega sebe…ko bo čas, boš stopil tja, kamor si namenjen…
Lepo bodite
Matjaž
zepo2010-11-01 06:49:12