Odgovori na: strah / kolektivni strahovi
Strah
Strah, ki pri človeku že iz pradavnine izvira iz mehanizma, “bori se ali zbeži”, je dandanes ko za nas skoraj ni več smrtno nevarnih situacij za vsakim vogalom, je ta strah postal le še psihološki fenomen, virtualen in namišljen. In ker ta mehanizem “borbe-bega”, v okolici ne najde več dovolj sovražnikov pred katerimi bi nas branil, išče te sovražnike znotraj nas. Išče jih v poljih psihe in čustev. Če jih ne najde, jih lahko tudi ustvari (paranoja brez realne osnove), to počne z namenom da se lahko on znova in znova vklaplja – in si tako ves čas ustvarja pogoje za preživetje.
Na točki ko strah postane psihološki in deluje proti osebi, ljudje prepoznajo strah kot njihov sovražnik in zato se večinoma ljudje ali borijo s svojimi (navideznimi) strahovi ali pred njimi vztrajno bežijo – podobno kot so poprej naši necivilizirani predniki bežali pred realnimi fizičnimi nevarnostmi v zunanjem svetu. In ko se človek obnaša na ta način, nevede zapade v igro nekega programa in se tudi podredi pravilom, ki mu jih ta program sproti določa. Tako lahko človek izvaja program “borbe – bega” nad samim sabo, v samemu sebi in oseba posledično tudi od zunaj nato prikliče situacije, ki ji potrdijo notranje paranoje – lažni AHA moment, ko si potrdiš iluzorne predstave kot resnične.. In vse to lahko osebi da dovolj potrditev, da lahko še naprej opravičuje smiselnost te igre brez konca.
Če pa se poglobimo v “samo naravo” ali energetsko ozadje psihološkega strahu, lahko hitro ugotovimo, da je v trenutku kjer nekdo “čuti strah”, da je to le stanje, ko se v človeškem bitju naenkrat sproži enormna količina čustev/misli/energije.
In če teh intenzivnih stanj ne poznamo, le odreagiramo kot, da je to preveč za nas (“tega ne bom prenesel”), zato želimo pred to intenzivnostjo zbežati ali pa se proti temu začnemo boriti na način, da zablokirmo pretok v telesu, da čimprej ustavimo pretok te intenzivnosti čustev/misli/energije skozi nas. In ta gmota nato znova čaka na naslednji dražljaj/aktivator, ki bo ponovno dregnil vanjo in to vsebino sprožil, da se bo znova in znova poskušala preliti skozi nas. Saj to se v nas nahaja kot zastala gmota energije, ki se želi sprostiti. In ta naš mehanizem “bega-boja”, venomer le prekine pretok in ji onemogoča, da bi se sprostila.
Ko namensko in zavestno vstopamo v svoj strah ker ga želimo sprostiti, se ta naš naboj čustev/misli/energije, z vaskim poskusom vsja malo prelije in se sprosti določena količina zastalih čustev/misli/energije, ki je nabrana v celicah, organih, različnih delih telesa… In ko to počnemo, sproščamo zastale gmote energije iz telesa ter tako sproščamo napetosti v teh delih telesa, ki bi čez čas (če jih ne bi pravočasno sprostili) lahko postale tudi bolezni.
Zato je delo na sebi (tudi soočanje s strahovi), vbistvu zdravilski proces, ki ga izvajaš na sebi, preden do bolezenjskih stanj sploh pride..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”