Odgovori na: identiteta žrtve
V odnosih imamo dostkrat problem, da ne zmoremo ustvariti bližine z nekom. Iz literature vem, da ranljivost ustvarja bližino, torej če si dovolim biti ranljiva ob nekom, ga/jo s tem spustim bližje k sebi. Kako se v komunikaciji odpreti in biti ranljiv, a ne zdrsniti v “jamranje” in ostale lastnosti žrtve? Kje je meja? :)
Ustvarjanje bližine je lahko pogojeno tudi z tipi osebnosti, nekatere gredo bolj skupaj, druge manj in že v osnovi ni bližino lahko ustvariti enako z vsakim.. Ne gre pa samo za osebnost, gre tudi za energije duše, te bolj določajo kaj in kje bo bolj ali manj sodelovalo..
Sam sicer ne dojemam da “ranljivost” povzroča bližino, ampak jo povzroča odprtost. Rnljivost je pa le posledica odprtosti.. Če si odprt in iskren si tudi ranljiv in ko si odprt, takrat dopuščaš bližino, če jo je oseba na druga strani tudi zmožna ali si je želi.. Vsekakor si v tem stanju tudi “ranljiv”. Ampak ta ranljivost nima nič z naravo bližine, bolj z osebnostjo, identitetami, nerazrešenimi čustvi, ali tudi s tem če v bližino spuščaš neprimerne osebe, saj veš, če slona spustiš v trgovino s kristalom, kaj se bo zgodilo, vse bo pomendral in polomil.. Toraj če se ceniš ne boš spuščal v svoj prostor oseb, ki tega niso vredne, ki zate niso primerne in ki v tvoj prostor tudi ne sodijo! Ko se ti pa v ustvarjeni bližini z nekom dogaja takšno in drugačno lomljenje pa je potrebno biti res iskren do samega sebe in ugotoviti v kateri sektor spada vzrok za to? Ali sem preobčutljiv/a zaradi nečesa nerazrešenega v sebi, da to tako doživljam? Sem mi lomljenje dogaja, ker mi njena/njegova bližina lomi in odstranjuje trdoto ega na določenem področju? Se mi lomljenje dogaja ker se moja osebnost lomi in se spreminja na področjih kjer je to pač potrebno? Ali prihaja do kaosa in katastrofe le zato, ker imaš v bližini pač osebo, ki ni dovolj tenkočutna in preveč na grobo robanti s svojimi energijami po tebi, saj ni dovolj uvidevna za tvojo nežnost?
Ampak na način kot si ti zgoraj izpostavila ranljivost, lahko povem da ti tukaj ne vprašuješ po “naravni ranljivosti”, ki je pač posledica odprtosti, do nekoga ali do sveta. Ampak da je izza tega vprašanja primer osebe, ki dobesedno ima rane, rane ki jih mora začeti razreševati. Torej ko se taka oseba odpre, pridejo najprej ven seveda čustva, ki so posledica ran in te čustvene rane težijo po razrešitvi.. Če oseba ustvari bližino z neko prav posebno osebo, ji bo ta oseba te rane dobesedno “vlekla ven iz nje in tukaj v prvem koraku, je seveda najbolje da jih izrazi, pove, zaupa vse kar čuti, tudi če nekako na tej točki izražanja oseba kot da je v vlogi žrtve,.. Ker to je prvi korak razrešitve, da brez predsodkov le izraziš (tudi neljube vsebine), če imaš ob sebi nekoga, ki zmore brez predsodkov to sprejeti ali ti je še celo v ljubečo podporo, je to seveda še toliko bolj super! Komaj naslednji korak je korak, ko želiš te vsebine “razešiti” (če se te ob izražanju niso že same).. In recimo v prihodnje se ne zatekaš več le v konstantno ponavljanja, ko osebi ob sebi le znova in znova potožiš “o svojih čustvih” ampak se raje trudiš odstraniti vzrok za pojavljanje določenih težkih čustev; osebo recimo vprašaš, kako bi ti reagiral, če se bi tebi to pojavljalo, kako bi ti to transformiral? Kateri prijem/proces mi priporočaš? A me lahko vodiš v ta proces ali ga naredim sam/a? To je nato konstruktivni pristop, ne pa pristop žrtve, ki le ves čas išče in išče kogarkoli, komu bi mu le potožila o svojih problemih.. Ker če to prvo fazo izražanja “problemov” nekdo podaljšuje in ne preide v konstruktivno razreševanje, se preko principov izravnave in samoregulacije (bio)polja, začnejo dogajati bolj in bolj čudne stvari, da tako osebo bo “začel ranjevati” ta zaupnik. In oseba ki bi ji naj nudila oporo, bo opostala vzrok za probleme, rane in težka čustvena stanja.. Čeprav si tega ta oseba ne bo želela, se bo ta scenarij vseeno začel dogajati brez da bi to kdorkoli od njiju želel. Saj bodo naravni principi kozmosa obeh vpletenih oseb poskrbeli, da bo ta rama, ki je preveč uporabljana le za naslon odstranjena, da se oseba prej postavi nazaj na svoje noge in odveže iz soodvisnosti in soodvisnih odnosov.. In odnosi so delikatna stvar saj zelo težko je sredi vsega tega, jasno zaznavati vse svoje principe, ki delujejo nato tudi skozi osebo ob nas in jih ne pripisovati tej osebi – čeprav nam jih takrat “ona nam povzroča”.. 
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”