Odgovori na: 2012 –>

[snowcat :)]

Moje razumevanje pojma smrt je pa malo drugače. V tej dimenziji (karkoli je že številke) smo v celoti sestavljeni iz več nivojev. Za vsako nivo imamo nek sistem ali orodje, ki to upravlja. Da telo preživi, torej ostane v funkcijionalnosti imamo nagon preživetja. To ne pomeni, da ne skočimo iz mosta. To pomeni, da imamo vgrajeno orodje, ki reagira, respektive odda signal ali sproži odziv v primeru, da prihaja do spremembe. Pod spremembo lahko razumemo karkoli vezano na spremembo obstoječega statusa (relativna homeostaza). Torej strah je dejansko odziv na pojav spremembe. Če je telo bolečine napumpano s bolečino na full, potem v procesu transformacije, ki se dogaja pri različnih procesih ozaveščanja, se lahko pojavijo občutki ,,smrti,, – izguba občutka prostora, časa, padanje, izginotje, …. Tudi če ni napumpano telo bolečine, kadar človek fizično umira, dokler se upira, zavrača, …. Je boj, je bolečina, je strah. Kadar to sprejme kot dejstvo se sproži drug sistem, ki pa človeka pelje ,,čes,, Ta sprememba je tudi dokazana s medicino. Moje razumevanje ,,smrti,, je da je to ,,prag,, Fizična smrt pa je samo ena od oblik ,,dokončne,, transformacije v tej dimenziji. Sem pa tega mnenja, da povezava telo-duša-zavest-informacijsko polje, v momentu razpada fizičnega telesa, se tudi razpade. Telo prah je in v prah se obrne, duša gre po svoje, informacijsko polje prekine ,,kabel,, in zavest izgine v prafotone…..

snowcat

Lepo je če deliš