Odgovori na: Prisotnost – tukaj in sedaj
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Prisotnost – tukaj in sedaj › Odgovori na: Prisotnost – tukaj in sedaj
snowcat :)Bom delila s Vami par misli.
,,Zadnje čase se mi dogajajo načeloma neprijetne zadeve…..,, Ta stavek je tako samoumeven, tako sprejemljiv, tako normalen. Včeraj zvečer sem se spomnila, da sem bila igralka, ki je imela vlogo v gledališki predstavi, ki je bila o psihičnem nasilju. Predstava je bila brez besed, full grafična in podprta s glasbo. Scene so imele ,,statično,, koreografijo. To pomeni, da je bil premik in stop faza. Kot da bi nastala fotografija. Zgodba je bila o osebi, ki je prišla v mestece. Ona je bila barvna in je imela v roki lučko/srce/dušo. Vaščani pa so bili sivi brez lučk. V vasi je vladal eden krut in samopoklican ,,Alfa_samec,, Jaz sem bila ena od Vaščank. Dilema naše vloge je bila, da po eni strani ji hočemo svariti, po drugi strani pa ji zavidamo, po tretji pa nam je vseeno. Emocije smo izražale s mimiko obraza. Oseba na koncu je fizično razsekljana na koščke, ampak njena lučka sveti naprej. ….
Kaj se zgodi, da človek obrne svoje dojemanje iz pozitivnega na ubogost ? Kako to, da postane bolj sprejemljivo rečt ,,slabo mi gre/saj veš trpim/saj ….,, od ,,super sem,, A je to zato ker od otroka se pričakuje veselje in zato dobi pozitivno pozornost/odziv in odrasla oseba naj bi bila obremenjena s težo življenja in ji pripada obvezno ,,ubogost/breme/nezadovoljstvo/trpljenje/….,, ? Kao, da otrok je pač otrok odrasla oseba pa ima odgovornost ? S odgovornostjo pa pride breme ?
Že februarja so mi povedali, da mi konča pogodba in da mi iščejo drugo delovno mesto. Ni bilo jasno kaj bo vsebina, niti za koliko denarja, sigurno pa manj. Lotila sem se razmišljat, kje odrezat, kaj odstranit, kaj ne rabim, kaj je luxus, …. srečam eno kolegico na sprehodu s psom in ona reče, da je bila v podobni situaciji in da so zniževali in rezali in odlagali …. in da se to ni nikoli končalo. vsakič kadar so mislil ,,aha, zdaj pa bo nek časa mir,, je šlo nekaj na avtu ali v hiši ali pač, ….denar denar denar ….. nekaj jih se sililo, da ves čas obravnavajo ta atribut današnjega časa. Dejansko bolj človek teče, hitreje ga bik lovi….
Zakaj je težko rečt ,,dober sem,, ? Zakaj mora biti dovetek ,,sicer sem imel/imam/nimam/sem/bom…težava…..,,
A je naše dojemanje preteklosti tako močno vezano na VREDNOST teh izkušenj. In da tudi če trpimo, da pač trpimo na veliko, ne na kar pač je. A je resno možno, da če se ne borimo ali nimamo nekaj preprek ali ne skačemo čes ovire ali ne rešujemo nobenih problemov, da naše življenje je vredno ,,en k*c, ga gleda,, ? In to ne samo pred drugimi, ampak tudi sami pred sabo. Da smo lenuhi in brez kakrčnekoli vrednosti ? Ali nima naše življenje nobenega smisla, če ni smeri, ni cilja, ni posebnega napora ? A je tako močno zasidrana ideja, da človek je več od živali ? Da človek mora nekaj spreminjat, prilagajat, reorganizirat, premikat, garat, trpet, drugače pa ni nič vreden ?
Govorijo o ,,zdaj in tukaj,, Prisotnost v momentu. Pri sebi ugotavljam, da je to ironično full težko. Biti v trenutku brez tega glasa znoter ,,včeraj, …,, (preteklost) ali ,,kadar….,, (prihodnost). Sumim, da lastna vrednost je močno povezana prav s tem, da človek si dovoli mirovat, brez občutka krivde, da bi nekaj moral spremenit/popravi (preteklost) ali planirat/dosegat (prihodnost). Tudi govorijo, da vse ob vsakem trenutku je tako kot mora bit. Da to je že razlog za veselje.
Želim Vam moč, da rečete in tudi čutite ,,super sem,,
snowcat