Odgovori na: Čustva in čustvena stabilnost
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Čustva in čustvena stabilnost › Odgovori na: Čustva in čustvena stabilnost
tadej pretnerTorej, čustva so duševni procesi, ki jih doživljamo kot naš odnos do okolja in soljudi, lahko bi tudi rekli, da so čustva reakcije našega telesa na naš um. Delimo jih na pozitivna in negativna, na močna in šibka, čustva spremljajo fiziološke (telesne) reakcije itd. To so dejstva s področja psihologije, dilema pa nastopi, ko se vprašamo vprašanja kot so: Kakšen je naš odnos do čustev?
Lahko rečemo, da so čustva most, preko katerega se povežemo z zunanjim svetom. Vsako čustvo nas mobilizira na neko obliko vedenja. Prilagodimo se na neko reakcijo. Jih pa ne občutimo vedno. Nastati morajo ustrezni notranji ali zunanji dražljaji. Delimo pa jih seveda še drugače – npr. na enostavna in sestavljena. Čustva dražljaje iz okolja polarno kategorizirajo – prek njih vzpostavimo do določenega objekta/subjekta prijeten ali odklonilen odnos. Odnos, ki ga vzpostavimo, pogostokrat ni trajen pogled na objekt/subjekt ampak odraža tudi naše trenutno stanje (razpoloženje) in je zato spremenljiv. Tako lahko do iste osebe ob različnih dogodkih čutimo različna čustva.
Rekel bi, da nas čustva delajo bolj žive in prisotne v sedanjosti, pri čemer spet izpostavljam pozitivna čustva, poraja pa se vprašanje kaj pa negativna čustva? Imajo svojo funkcijo? So smiselna? Nas žalost notranje očisti? Nas strah varuje pred nevarnostjo?
Vsako čustvo ima nek smisel. Nekatera nas aktivirajo, druga pasivizirajo. Zdaj bom rekel nekaj bogokletnega, sam je res – poleg žalosti, nas pasivizirajo tudi čustva, kakršna so zadovoljstvo, sreča in upanje. Če bi bilo ves čas vse dobro, se nam ne bi nič ljubilo in ne bi imeli možnost za rast/napredovanje. Upanje pa je itak en bulshit, v katerem si bolj kot ne v poziciji žrtve in upaš, da se “kaj odpre”. Dejstvo torej je, da nas aktivirajo čustva, kot so jeza, strah, ljubosumje, zavist …Način aktivacije je običajno destruktiven, ampak ena od poant razvoja je, da destruktivne reakcije postopoma spremenimo v konstruktivne.
Verjetno je še najbolj zanimiv strah, ki ima milijone obrazov. Običajno se bojimo vsega, česar ne razumemo in si ne znamo razložiti ;o)
Nekateri menijo, da je doživljanje čustev popolnoma nesmiselno, češ da ko doživljamo čustva nismo učinkoviti in ne delujemo tako kot je najboljše za vse in bi si morali čustva odpuščati ter biti popolnoma racionalni. Pri odločitvah osebno res dajem prednost razumu, sicer pa se z eliminacijo vseh čustev ne strinjam, saj menim, da je človek čustveno bitje in kakršnokoli zatiranje/”odpuščanje” čustev ne bo obrodilo sadov, bi pa ob tem ponovno izpostavil zmernost in prizemljenost pri vsakem čustvovanju.
Naša zaznava deluje tako, da se najprej aktivira čustvena in šele nato mentalna percepcija. Načeloma so torej misli vedno čustveno obarvane. Če pa čustva zatremo in skušamo delovati zgolj na mentalni ravni, postane življenje boj.
Poglej si malo uspešne ljudi.Ali lahko uspešnost enačiš z intelektualno kapaciteto? Niti slučajno. Mnogo izredno inteligentnih ljudi je čist u qurcu. Ključ je v tisti prizemljenosti, ki jo omenjaš na koncu posta, ne vem le, če jo razumeva na enak način. Povezava zz energijo zemlje aktivira instinkte. Funkcija instinktov pa je med drugim tudi to, da nas na nezavedni ravni usmerjajo na cilje, ki prinašajo uspeh.