Reply To: Praznina

#5840
Nataša
Član

Irena wrote:

moderator pa se je s praznino že rodil

Pa ti tudi Avatar, in mi vsi. A si že kdaj držal dojenčka v rokah? Če si, si najbrž ugotovil, da ga prav malo briga, kakšen nos imaš, če imaš oprane ali umazane lase, če imaš postrižene nohte itd. itd. Dojenček nima v sebi še prav nobene sodbe in nobene pričakovanja v zvezi s človekom, zato je stik z dojenčkom, če se mu seveda prepustiš, tako magično prijeten. In to je pravzparav tisto stanje, ki ga opisuje Tadej s praznino. Torej ti ni niti malo tuje, ampak je tvoje izvirno stanje.

Ja – drži. Prav lepo je tole prebrat, če … bi držalo Wink

Le ena plast nas je tole eno življenje, v katerega se še zdaleč ne rodimo iz praznine. Naše izvirno stanje bi bilo močno osiromašen pojav, če bi si “odpisali”, “rekonektrirali” itd… le vso navlako, pridobljeni v “tekoči rundi”. Tale nepopisan dojenček je še kako “popisan list”! Zato praznina, o kateri tu ves čas pišemo, za moje pojme Pig , opravlja (odpravlja) z “znanstvenim umom”, ki trenutno človeštvo vodi skozi life. Hvalevredno, in potrebno – a od uma do srca je pregovorno najdaljše potovanje, a ne? Wink

Irena

Potem pa za primer recimo vzemimo otroka, ki se rodi v družini, v kateri je pogosto medsebojno zaničevanje in nespoštovanje. Kot majhnega dojenčka ga posvoji družina, v kateri so pomembne čisto druge vrednote, torej samospoštovanje, medsebojno spodbujanje, zaupanje … V kakšnega človeka torej misliš, da bo odrastel? A bo to človek, ki bo imel zelo nizko ali visoko samospoštovanje?

Otrok se sicer rodi v družino, v katero po svoji naravnavi paše, samo drugačna okolica lahko v veliki meri spremeni njegove bazične danosti. Jaz sem prepričana, da bi takšen otrok zrastel v človeka z visokim samospoštovanjem, in tudi DNK ni nekaj fiksnega, pač pa spreminja glede na našo zavest in ne obratno.
Lepo je če deliš