Reply To: Praznina
Irena wrote:
moderator pa se je s praznino že rodil
…
Pa ti tudi Avatar, in mi vsi. A si že kdaj držal dojenčka v rokah? Če si, si najbrž ugotovil, da ga prav malo briga, kakšen nos imaš, če imaš oprane ali umazane lase, če imaš postrižene nohte itd. itd. Dojenček nima v sebi še prav nobene sodbe in nobene pričakovanja v zvezi s človekom, zato je stik z dojenčkom, če se mu seveda prepustiš, tako magično prijeten. In to je pravzparav tisto stanje, ki ga opisuje Tadej s praznino. Torej ti ni niti malo tuje, ampak je tvoje izvirno stanje.
, opravlja (odpravlja) z “znanstvenim umom”, ki trenutno človeštvo vodi skozi life. Hvalevredno, in potrebno – a od uma do srca je pregovorno najdaljše potovanje, a ne? Saj prinese dojenček skozi DNK zapis na svet tudi bazični karakter, pa traja lep čas, da ga začne izražati. Otrok v začetku preprosto še nima dovolj razvitega “instrumenta” (fizične karakteristike, predvsem možganske), skozi katere bi se lahko izrazil, svet pa tja nekje do tretjega leta dojema drugače, kot lasneje – ko se z otročkom ukvarjamo, ga namreč vse čas usmerjamo na percepcijo, oprto na prostor in čas. No, ampak vrnimo se k možganom. Do tretjega leta pravzaprav v otroških možganih ne zaznamo gama frekvenčne ravni, ki je značilna za zavestno delovanje, ali če hočeš, delovanje v stiku z dušo, le zelo skromno pa zaznamo beta frekvenčno raven, značilno za miselno komunikacijo/percepcijo, oprto na prostor in čas. Zato je meni Natašin post čisto ql.