Reply To: duhovnost na steroidih

[glas]

Shiva wrote:

Brez gurujeve iniciacije v duhovno prakso in iskustvo je naše

duhovno življenje nepopolno – lahko celo nevarno (lahko privede do

duševnih motenj). Edino guru nas varno vodi po duhovni poti.

Iniciacija je trajna povezanost med učencem in gurujem. Če mu

podarimo svojo vdanost, zaupanje in vero, on prevzame odgovornost

za naš duhovni razvoj in nas vodi iz teme v svetlobo, iz okov v

svobodo.

Guru je v vsakem od nas in le njemu se da da podariti svojo vdanost, ni potrebno dajati svoje svobode nobenemu izven sebe! Če pa slučajno tako čutiš pa je tudi OK.
Če se v polnosti predaš Guruju znotraj tebe, boš popolnoma voden po poti samospoznaje in vsaki trenutek svojega življenja boš lahko prepoznaval čudovitost in popolnost svojega vodstva.
Takrat prevzameš popolno odgovornost za svoje življenje in si pravtako popolnoma varen…
V lastni poti samoustvarjanja ni nič narobe s trenutki nepopolnosti s koraki poskusov in z morebitnimi napakami, ne vidim tudi nobne nevarnosti pri temu početju, namreč znotraj nas je popolno vodstvo, ki vedno poskrbi, da pridemo do pravih izkušenj, ki nas vodijo naprej, in naprej,… tako smo vedno vodeni k razrešitvi vseh neljubih stvari v svojem življenju, če zaupamo svojemu vodstvu znotraj sebe…

Jaz osebno nekako ne vidim kako bi bilo možno, če nekomu predam odgovornost za svoje življenje, kako bi lahko potem jaz postal samorealiziran? Ker potemtakem me (samo)realizira nekdo drug in ne jaz sam; v tem pa vidim protislovje… Bog je samoustvarjeno bitje in zatorej se mora tudi človek samorealizirati do vseh božanskih potencialov, ki so v njemu in se tako samoustvariti…
Vsakdo, ki ga srečaš na tej poti (guru ali duhovni učitelj), pa ti je lahko kot začasni zunanji vodnik, dokler rabiš njegova učenja, kot osnovo, kot šolanje, da ti pomaga shoditi… slej ko prej pa moraš pravtako kot otrok, ki odraste in zapusti svoje starše in se poda v svet, opustiti vse avtoritete izven sebe in se podati na lastno pot samospoznaje…

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”