Reply To: duhovnost na steroidih

[Vesna]

Še moja izkušnja srečanja z depresijo….. Dalj časa je že, ko sem spoznala gospo, ki se je več kot 10 let zdravila za depresijo. Iskala je pomoč, jedla zdravila ko cukrčke in tonila vedno globlje. Pogled je imela tako otopel, da si komaj na koncu kilometrskega predora videl lučko v očeh. Ni zmogla ven, ker sama ni imela moči, medicina pa ne tapravega znanja, da bi kaj pomagalo. Predlagale smo ji za začetek zdravljenje odvisnosti, potem pa svojo usodo prijet v svoje roke… brati, se izobraževati, na vseh koncih aktivno zaživeti… In se je odločila, si zrihtala napotnico za zdravljenje odvisnosti, dala skozi program v bolnišnici, nato še v skupini…. Potem je blizu 50 let stara šla delat šoferski izpit, si kupila avto, in poleg službe še dodatno delala. Vse je zmogla, tudi vrt doma in njivo na vikendu je imela urejeno.

Tole je šolski primer zgrešene “pomoči” s strani uradne medicine.

Saj uvajajo gibanje, pogovarjanje, izpovedovanje,… takrat ko oboleli nima nobenega interesa, so tablete kot prva pomoč še najbolj primerne. Toliko, da človek vsaj funkcionira. Ne vem, zakaj bi tak režim moral veljati do konca življenja…… kakor so obsojeni mnogi depresivci, da ne omenimo ostalih psihiatričnih bolnikov.

Kaj lahko naredi alternativa? Če spozna vzrok, bi se našel tudi način, pot iz bolezni.

Navadno je tako, da človek skrenitev s prave poti “plača” z zdravjem, ali s slabimi odnosi, ali kar z denarjem. Če ne sledi duši, dobi takšne naloge, da ga pripeljejo nazaj k njemu samemu. In dokler ne dojame, kaj mu hoče življenje povedati, dotlej tudi ni pripravljen na ozdravitev.

Če ta človek pride po pomoč, ko že ima vsega dovolj in je že na tem, da mu bo zdaj zdaj kliknilo, potem bo marsikaj pomagalo….. z uradne in alternativne smeri.

Lepo je če deliš