Reply To: Pasja posla
Heh ja Pipi poznam to zgodbo. Midva sva že imela pesa po imenu Samuray. Krasen pes, najlepši ameriški stafordski terier kar sem jih kdaj videla. V glavnem midva veselo prineseva domov vrečo kosti od piknika, Samuray čist vesel popapa celo! vrečo…ja in pol revše ni moglo kakat. Pa nama ni takoj potegnil zakaj, ga peljeva k veterinarju ( oh havala bogu za dr.Roka iz Medvod) in je reveža takoj sklistiral…bogi kako je to zgledal 
. Ker mu je dal lokalno u rit, so mu omrtvičene tace bingljale naokoli, iz riti mu je špricalo na kile dreka…joj, sej dons se smejim, takrat sem pa jokala…pa kakšen revež je bil še potem nekaj časa, pa v avtu ko sva ga peljala domov, me je tako milo gledal z tistimi očki….čist po moško je bil revček 
. Nikoli več mu nisva dala kosti, samo tiste iz kože je dobil…Zdaj je pa v pasjih nebesih…
Zdaj naju je izučilo in Katica dobi le tu in tam kako kost, drgač pa svinjska ušesa, kost iz kože (una k se kupi u pasji trgovini 
)
No naša ga biksa 100 na uro. Čist je odvezana na tale sneg.Kok je hecna k skače po snegu ko bi bila na fedrih, k zajc. Sam kakšna je pol k prideva domov.Ajoj, to bo Tadej vedel k je imel španjela…no mi imamo eno mešanco med mini nemškim ovčarjem in še neki zeloooooo kosmatega je moglo prit vmes, v glavnem na dlakah okoli riti prinesemo domov še kake 2kg snega…tko da reva komi do doma pridrajsa .
Zakon so psi, res take pokajo, da jih moraš imet rad…