Reply To: Preseganje ega?
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Preseganje ega? › Reply To: Preseganje ega?
tadej pretnerBAD-BOY wrote:
Tadej spet imam malo vprašanj oz. komentarjev na to kar si napisal.
Družbo oz. človeka primerjaš s človeškim telesom in celicam itd. Če bo človek deloval tako, da bo dobro za vse ga bo življenje podprlo, drugače pa ne. No saj to se lepo sliši in v to tudi verjamem. Ni pa po moje to cela zgodba. Recimo poznam ljudi, ki jih boli kurac za vse in ne gledajo na posledice in ostale vpletene ljudi in so uspešni. Nekateri pa so recimo dobri ljudje in dobijo tiča v rit. Tako, da po mojem so na 1. mestu prepričanja in ne to, ali ti delaš v dobro vseh in da nisi sebičen prasec.
Ja, vesolje se odziva na osnovi naših najglobljih prepričanj, vendar pa na “rezultat” gledaš enostransko.
“Sebični prasci” delujejo na osnovi nizkovibracijskih polj, za ta polja pa veš, da nekaj dajo, nekaj pa vzamejo. Če si recimo v polju služenja denarja, bo denar prišel, izgubljal pa boš energijo za nadzor nad celom procesom. A tu ne gre le za to. Na “sebičnih prascih” temelji konzumeristična družba, posledica vloge, ki jo ta družba igra, na celoto, pa so tudi ekološki problemi. Tudi v telesu se rakave celice bohotijo in so videti v nekem trenutku “nepremagljive”, na koncu pa zaradi njih umre celo telo in one z njim.
BAD-BOY wrote:
Glede etiketiranja. Praviš, da če nekoga etiketiraš se s tem odpoveš pravi, pristni komunikaciji. To razumem kaj misliš in se tudi s tem strinjam. Se mi pa zdi, da tudi etikatiranje pride velikokrat prav. Primer: se sprehajaš po temni ulici in vidiš 4 sumljive tipe. Etiketiraš jih s sumljivimi tipi oz. težaki. Prečkaš ulico in se jih izogneš. Vse je kul. Lahko si pa rečeš poglej si tele božje ljudi. Pošiljam jim ljubezen… Greš mimo, te ustavijo, prefukajo in oropajo. Hmmm ni glih najboljši scenarij. Zdaj bo pa zihr kdo rekel, da se človek, ki ljudi ne etiketira sploh ne bi znašel v taki situaciji oz. je ne bi pritegnil v svoje življenje.
Očitno ne verjameš, da je realnost, ki jo doživljamo, odvisna od naših najglobljih prepričanj. Ti lahko imenuješ konfliktne tipe “božji ljudje” in jim pošiljaš ljubezen, a če se jih nekje globoko v sebi le bojiš, si ga najebal. Kar se tiče tvojega zadnjega stavka, ti bom povedal izkušnjo nekoga, ki dobro obvlada praznino – pravzaprav gre za podoben primer, kot ga opisuješ, le konec je drugačen. Z ženo je šel zvečer po ulici, nasproti pa jima je šla skupina pijanih tipov, ki so imeli glasne pripombe na mimoidoče. Žena mu je predlagala, naj raje prečkata ulico, on pa je to odklonil in šel v polje praznine. Ko sta tipe srečala, so utihnili, začeli gledati v tla, pokašljevati …
BAD-BOY wrote:
2. Primer (malo bolj življenski): imaš redno opravka s “težkim”, zelo konfliktnim človekom. Lahko je to tvoj šef, družinski član ipd. Človeka poznaš in veš kakšna komunikacija, besede, teme bodo povzročile konflikt. Torej znaš stvari predvidevat in se konfliktom tudi izognit. Tudi v tem primeri etiketiraš človeka (ker praviš, da to počneš, ko se določenim temam izogibaš). Kaj a potem bi bilo bolje, da človeka ne bi etiketiral, se z njem “normalno” pogovarjal in bil non-stop v konfliktu z njem?
Če si energijsko pretočen, nisi konflikten. Signali, ki jih sicer konflikten sogovornik “pošilja”, se morajo nečesa oprijeti – če si energijsko pretočen, se nimajo oprijeti česa. Če išče konflikt, bo to začutil in te pustil na miru.