strelka wrote:
Normal
0
21
false
false
false
SL
X-NONE
X-NONE
MicrosoftInternetExplorer4
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Table Normal”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:”Times New Roman”;
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
Da potegnem črto temu mojemu čustvenemu izbruhu
, zanima me kako naj človek reagira, ko se znajde v taki situaciji ..tisti trenutek, ne potem ko je npr doma ( govorim o jezi)
Ejga, ne bi ti rada pamet solila, da kako naj kdo reagira, ker itak vsi reagiramo podobno, ko imamo spopad s tem negativnimi čustvi…….lahko pa ti povem, da kako sem se jaz nekako tega spopada lotila in sicer, najprej sem si priznala, da jaz nosim ta negativna čustva, npr. jeza, v sebi, nisem si več zanikala, da negativna čustva obstajajo. Če zapremo prednja vrata, bodo prišla na dan pri zadnjih(negativna čustva), ne da bi opazili, zato se njihovega delovanja niti zavedali ne bomo. V sebe, v to igro moramo nekako, no vsaj meni se zdi tako, pritegniti zavest. Ali pa kakor Tadej pravi: Da moramo nekako kvaliteto nepogojenega poskušati prenesti v pogojeno realnost oz. zemljo, ta svet…….Ker navsezadnje vse oblike negativnosti, kot sta naprimer jeza, sovraštvo itd….izvirajo iz čustva, da nismo ljubljeni in naš pristop(pa najbodisi intelektualen ali pa kmetavzarsk, ali pa hogštaplersk ali pa ne vem kva že) je temu primeren….kakor znotraj takor zunaj……Men se zdi, da je brezpogojna ljubezen vedno edini pravi odgovor na ravni negativnih in ranjenih čustev(kolker najprej jeza in nato nekako obžalovanje) in potem smo spet pri bolečini in spet pri jezi in spet in spet in ……….dokler se odkritosrčno, iskreno, iz dna naše duše(če sploh vemo kaj je to) odločimo, da sploh hočemo spoznati to resnico oz. , da smo sploh pripravljeni si priznati to resnico o samemu sebi, da zakaj Pa sploh smo jezni, da zakaj nas določeni ljudje oz. stvari, sploh spravijo v to stanje jeze….Zakaj? Zakaj? Ja, Zato! In to pa more vsak sam za sebe odkriti, če le hoče……, da zakaj je sedaj on-ona jezen-a……Ker men je to ful smešno, da nočemo biti jezni, pa smo jezni in potem so vsi jezni ampak mi se pa še vedno sprašujemo, da kaj je z drugimi narobe…….
Priporočam Samospoznavanje, ki naj ne bo samo v mislih, besedah ampak predvsem v dejanjih tukaj in sedaj…..
