Reply To: Preseganje ega?
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Preseganje ega? › Reply To: Preseganje ega?
Vesna wrote: Tadej, čutenje vtisov je eno, sklepanje pa nekaj čisto drugega.
Prav to sem odgovorila Zofiji, da analiza ne prinese rezultatov. Ja, jih prinese, toda le takšne, kot jih omenjaš v gornjem besedilu.Sklepanje (npr. iz vzroka k posledici in obratno) je predelava miselnih vsebin.Golo ob-čutenje ni miselna vsebina. Lahko sicer postane, ko kasneje premlevamo, zakaj in kako se je takšno ob-čutenje pojavilo. Če pa samo ubesediš do-živeto, to nikakor ni sklepanje. Kapiraš?
Razlika med čutenjem in tem, da ubesediš, kaj si občutil, je kot razlika med reko in vedrom vode. Reka teče, je življenje, ko pa je voda v vedru, ne teče več, je ločena od celote. Podoben princip velja, ko skušamo občutke ubesediti. Glede na izobrazbo, sloja iz katerega prihajaš, IQja … se ubesedenje podobnih občutkov med ljudmi dramatično razlikuje.
Vesna wrote:
Sploh se ne hecam. Je pa nekaj razlike med intelektualiziranim pristopom
in intelektualcem. V bistvu bi moral tudi v drugem primeru uporabiti
izraz »človek, ki goji intelektualiziran pristop«, namesto
intelektualec. To dvoje namreč ločujem. S pojmom intelektualec
avtomatično povezujem tudi ustvarjalnost, ki pri intelektualiziranem
pristopu ni nujna. Ampak da se vrnemo na bit »heca«. Osebnostna moč je
najtesneje povezana z odločnostjo. Res je tudi, da je odločnost
neločljiva spremljevalka motivacije, ampak ostaja dejstvo, da nastaja
motivacija na nivoju intelekta in se meri z besedami, odločnost pa z
dejanji, s čutnim svetom. Veliko ljudi je motiviranih, manj pa je
takšnih, ki so odločni. Motivacija je volja, usmerjena k prihodnosti
(značilnost za folk, ki deluje mentalno, ali če hočeš – intelektualno).
Odločnost pa je delovanje v trenutku. Motivaciija prihaja iz glave,
odločnost pa iz trebuha. Ko sem motiviran, imam cilj, Motivacija je
motor za delovanje. Lahko imaš najboljši motor, a če se ne odločiš
obrniti ključa, in dati v prestavo, ti ne bo nič pomagal.
Vesna wrote:
Tule pa bi se dalo marsikaj povedati. Misel je dejansko posledica čustev – čustva se v nas »zgodijo« hitreje, kot misli, ampak čustva so hkrati tista, ki se nam zdijo pogosto neobvladljiva – pogosto se bojimo svojih čustev v določeni situaciji. Zato jih dostikrat potisnemo na stran, jih zatremo, in začnemo delovati mentalno, da bi si s tem naredili svet varen in predvidljiv.
Vesna wrote:
Tole vse drži. Z ljudmi, ki delujejo pretežno na mentalu, izrazito upravljajo nizkovibracijska polja, ali če hočeš, fiksacije. Njihova motivacija prihaja iz teh polj. Lahko torej govorimo o tem, da so osebnostno močni?
Vesna wrote:
Nikakor se ne ravna po razpoloženju, ki je enkrat takšno, drugič drugačno. Čustva ga ne mečejo sem in tja, saj je on tisti, ki upravlja z njimi.
Malo morgen. Najpogosteje jih, kot sem rekel zgoraj, preprosto potlači, da se počuti varnega.
Vesna wrote:
To se dogaja, kadar jih skozi sebe ne znaš prepustiti – in ravno takrat pogosto pobegneš v mentalni svet. Ko znaš čustva prepuščati in nanja nisi pretirano vezan, imaš osebnostno moč. In prepuščanje čustev ima sila malo veze z intelektom – precej več z aktivnostjo notranjega opazovalca.