Reply To: Preseganje ega?

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Preseganje ega? Reply To: Preseganje ega?

#5274
tadej pretner
Moderator

Vesna wrote: Tadej, čutenje vtisov je eno, sklepanje pa nekaj čisto drugega.

Prav to sem odgovorila Zofiji, da analiza ne prinese rezultatov. Ja, jih prinese, toda le takšne, kot jih omenjaš v gornjem besedilu.

Sklepanje (npr. iz vzroka k posledici in obratno) je predelava miselnih vsebin.

Golo ob-čutenje ni miselna vsebina. Lahko sicer postane, ko kasneje premlevamo, zakaj in kako se je takšno ob-čutenje pojavilo. Če pa samo ubesediš do-živeto, to nikakor ni sklepanje. Kapiraš?

Razlika med čutenjem in tem, da ubesediš, kaj si občutil, je kot razlika med reko in vedrom vode. Reka teče, je življenje, ko pa je voda v vedru, ne teče več, je ločena od celote. Podoben princip velja, ko skušamo občutke ubesediti. Glede na izobrazbo, sloja iz katerega prihajaš, IQja … se ubesedenje podobnih občutkov med ljudmi dramatično razlikuje.

Vesna wrote:

V odgovoru Avatarju pa resno mislim, da se hecaš. Tu praviš:

>>Dobro je recimo vedeti, da je intelektualec osebnostno šibkejši kot človek z razvitejšim čustvenim svetom.<<

Sploh se ne hecam. Je pa nekaj razlike med intelektualiziranim pristopom
in intelektualcem. V bistvu bi moral tudi v drugem primeru uporabiti
izraz »človek, ki goji intelektualiziran pristop«, namesto
intelektualec. To dvoje namreč ločujem. S pojmom intelektualec
avtomatično povezujem tudi ustvarjalnost, ki pri intelektualiziranem
pristopu ni nujna. Ampak da se vrnemo na bit »heca«. Osebnostna moč je
najtesneje povezana z odločnostjo. Res je tudi, da je odločnost
neločljiva spremljevalka motivacije, ampak ostaja dejstvo, da nastaja
motivacija na nivoju intelekta in se meri z besedami, odločnost pa z
dejanji, s čutnim svetom. Veliko ljudi je motiviranih, manj pa je
takšnih, ki so odločni. Motivacija je volja, usmerjena k prihodnosti
(značilnost za folk, ki deluje mentalno, ali če hočeš – intelektualno).
Odločnost pa je delovanje v trenutku. Motivaciija prihaja iz glave,
odločnost pa iz trebuha. Ko sem motiviran, imam cilj, Motivacija je
motor za delovanje. Lahko imaš najboljši motor, a če se ne odločiš
obrniti ključa, in dati v prestavo, ti ne bo nič pomagal.

Vesna wrote:

Če hoče priti človek do stopnje intelektualca, je moral doslej v glavnem čustveno dozoreti. Zato, ker je misel razvojno (evolucijsko) mlajša od čustev.

Tule pa bi se dalo marsikaj povedati. Misel je dejansko posledica čustev – čustva se v nas »zgodijo« hitreje, kot misli, ampak čustva so hkrati tista, ki se nam zdijo pogosto neobvladljiva – pogosto se bojimo svojih čustev v določeni situaciji. Zato jih dostikrat potisnemo na stran, jih zatremo, in začnemo delovati mentalno, da bi si s tem naredili svet varen in predvidljiv.

Vesna wrote:

Intelektualci so zasidrani v umu. Um je podvržen zakonu fiksacije. Če probamo intelektualca v kaj prepričat, bomo rabili hudirjevo dobre argumente, da nam bo prikimal.

Tole vse drži. Z ljudmi, ki delujejo pretežno na mentalu, izrazito upravljajo nizkovibracijska polja, ali če hočeš, fiksacije. Njihova motivacija prihaja iz teh polj. Lahko torej govorimo o tem, da so osebnostno močni?

Vesna wrote:
Nikakor se ne ravna po razpoloženju, ki je enkrat takšno, drugič drugačno. Čustva ga ne mečejo sem in tja, saj je on tisti, ki upravlja z njimi.

Malo morgen. Najpogosteje jih, kot sem rekel zgoraj, preprosto potlači, da se počuti varnega.

Vesna wrote:

Čustveno polarizirani ljudje so zasidrani v čustvih. Čustva so podvržena zakonu privlaka in odboja. Karkoli natrosiš čustveno takemu človeku, bo zagrabil glede na trenutno razpoloženje. Njegov argument je: – sem slabe volje in se zdajle ne grem…. – sem dobre volje in svet je poln lepot, za vse sem dovzeten!

To pomeni, da te ljudi meče sem in tja kot čolniček na valovih, kar je gotovo izraz osebnostne šibkosti, ne moči.

To se dogaja, kadar jih skozi sebe ne znaš prepustiti – in ravno takrat pogosto pobegneš v mentalni svet. Ko znaš čustva prepuščati in nanja nisi pretirano vezan, imaš osebnostno moč. In prepuščanje čustev ima sila malo veze z intelektom – precej več z aktivnostjo notranjega opazovalca.

Lepo je če deliš