Reply To: Pasja posla

[tadej pretner]

Ena čebelca wrote: Če pes pobegne in se nato vrne, naj bi se ga pohvalilo za to, ker se je vrnil. V nasprotnem primeru se zgodi ravno to, kar se je zgodilo tebi Tadej, ker ko naslednjič spet pobegne (zakaj? jst bi rekla zdrav, normalen živalski nagon….mogoče kakšno psico zavoha, mogoče divjad, mogoče se hoče gibat al pa mu preprosto paše it mal naokrog :)) ga je strah kazni in s prihodom nazaj odlaša, ker ve, da lastnik ne bo ravno zadovoln in ga spet čaka kazen….

to niso moje osebne izkušnje, ker psa nimam, nama je pa enkrat v gozdu s prijateljico (ki ima dolgoletne izkušnje s psi) ušla njena psica, ko se po kakšni urci ta psička končno le vrne nazaj k nama, sem bila pa čist začudena, zakaj jo prijateljica tako hvali in ji govori pridna, pridna, pridna….. ravno zato… da se naslednjič spet vrne… ker ve, da ji bo psica itak kdaj pa kdaj ušla… tako je…živalski nagon..

Tole, kar predlagaš, očitno pali pr Boštjanu, ni pa univerzalen recept. Tud pri odnosu s psmi je potreben individualni pristop. Na fore, ki so palile pri pokojnem Pavletu (ameriški kokeršpanijel, ki sem ga imel 13 let), Boštjan sploh ne trza. Pavle je bil zelo odziven in se je dejansko vedel tako, kot si lahko le želiš, Boštjan ima pa mal bolj vročo kri.
Primerjava:
Na Krki ribarim tako, da zabredem v vodo – grem proti sredini in mečem vabo h kraju. Pavle se je recimo vedno na obalo postavil tako, da me je imel na oku. Boštjan pa ne jebe, ampak gre po svoje. Enkrat sem ga na Otočcu čakal še ene tri ure potem, ko sem nehal loviti. Potem pa se je dedec le prikazal. In včasih ga dejansko moraš privezati, drgač je mal preveč za živčke.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/