Reply To: Krvni pritist
strelka wrote: mislim zakaj pa dojenčki radi spijo ….
mislim kar nekaj …
Ja kaj pa naj drucga delajo … 
Dojencki še niso čisto integrirani v materijo, so z večjim delom svoje biti v sferah, ki jih običajno dosegamo v spanju. Sicer je pa po moje kar precejšen šok za dojenčka, ko se znajde v telesu, ko ga kar naenkrat obdaja težka materija, ljudje ne razumejo njegovih telepatskih sporočil …
Se spomnim svojega mlajšega sina. Star je bil kakšne štiri dni, ko se je začel med spanjem na ves glas krohotati, in to s takšnim pravim, zvonkim smehom, kot ga ima še danes. Pa pravijo, da se dojenčki začno smejati šele tam nekje po četrtem tednu in to imenujejo socialni smeh. To, kar je delal naš mali, pa je bilo nekaj drugega. Ko je odprl oči, pa se mu je na obrazu izrisal ful beden izraz, v smislu šit, kje sem pa zdaj. To se je ponavljalo kakšnih štirinajst dni, potem se je nehalo in šele po četrtem tednu je res nastopil tisti socialni smeh.
Zato pa pravim, da se ljudje, ki veliko spijo, pogosto umikajo pred nečim, in iščejo tisto stanje blaženosti, ker v spanju ga še vedno najdemo, v realnosti pač malce težje …