Tudi javne službe nimajo zagarantirane plače – in imajo težke pogoje. Je s.p. le variacija na isto temo. In vse tole se mi zdi kot razprava o tem, a živimo zato, da jemo, al jemo zato da žvimo .
Kot da v povprečju vsi “umiramo od muke” ko vstanemo, se odpravimo delat za premal denarja, pridemo iz službe- in začnemo živet… Ljubi Bog – saj ni čudno, ko odbijemo od dneva osem, devet ur, potem pa ni za 24
Delaš tisto, kar te vleče, kar te veseli, kar te zadovoljuje – in to tam, kjer to lahko počneš – in za tolk, kot je ovrednoteno. Denar ni vse
Irena