Reply To: Zrcalce, zrcalce na steni povej
strelka wrote:
Sam men se zdi pa skrajn neprakticno, da se drug druzga bojimo, se pobijamo, obsojamo, pa tud od zemlje smo cist odcepleni, sej drugac jo ne bi uniceval….
Pa ce se kej naucis o seb, se s tem naucis tud o drugih, sej se kazemo drugacni drug drugmu, sam smo pa vsi ista mesanca hahaha, pa bi blo ful prakticno, da bi se pocutil bolj povezani drug z drugim, pa zemljo, pa z vsem kar je…., zato se nam ni treba na oblake preselt
Ja ..ko umremo smo “mrtvi” je itak že prepozno
, če so to ti oblaki
Joj strelka, js tebe razumem, pol te pa spet ne razumem…. Zanima me kaj si hotela povedati s tole tvojo prijavo?
Se mi zdi, da je Napsha imela dobro prijavo na vse to, js res ne vem na kakšnem oblaku pa ti živiš? Ali se maš ti sploh rada? Ali razlikuješ zaljubljenost in ljubezen? Dej kaki argument iz svojega življenja, povej kej, odpri svojo dušico, ne samo FILOZOFIRATI, podaj gola dejstva, tako kot praviš……saj veš, dober glas seže v deveto vas, slabši pa še dalje………, ker se mi zdi, da je ljubezen kakor kisik, brez nje ne moremo, pol pa če se jo zavedamo ali pa ne. Se mi zdi, da z njo doživljamo delček raja na zemlji, in ne med oblaki, brez nje se pa pogrezamo v “pekel” že sedaj.
Js res ne vem, zakaj je TA Ljubezen tako nerazumljiva, zakaj je to tako težko? Povej mi Strelka, če se le da, da bom razumela?