Reply To: Pasja posla
Zanimivo tole prebrati …sicer je vprašanje in odgovor …
NOVOFUNDLANKA ŽRE BLATO
Vprašanje: Imamo osem mesecev staro novofundlanko in je še kar pridna, včasih pa je malce neubogljiva. Muči pa nas, da na sprehodu vedno poišče živalsko blato (gnoj), ki ga slastno použije. To počne vedno, pred obrokom ali pa po njem. Nikoli ne je svojega blata. Kdaj pa kdaj se v blatu ali gnojnici tudi povalja. Ker smo imeli pred njo kraško ovčarko in je počela enako, me zanima, zakaj psi to počnejo. Ali je morda napaka moja? Psička dobiva kakovostno hrano.
Matjaž iz Zgornje Besnice
Odgovor: Psi so sicer vsejede živali, so pa tudi plenilci, saj so se predniki naših kužkov med drugim prehranjevali z različnimi rastlinojedimi živalmi. Za večino ljudi to pomeni, da se je vodja krdela, ki si je lahko prvi privoščil plen, lotil stegna, torej mesa. Napaka! Vodja krdela je odprl trebuh in se je najprej z užitkom lotil črevesja (želodca) in njegove vsebine, šele nato mesa. To ni naključje. V črevesni vsebini rastlinojedcev je namreč veliko vitaminov in koristnih fermentov oziroma encimov. Čeprav naši psi že dolgo časa niso več plenilci (razen nekaterih nevzgojenih, ki so še vedno), so tako vedenje ohranili. Radi pojedo konjske fige, goveje blato, iztrebke divjih zajcev in srdnjadi ipd. Večini psov gre v slast tudi hlevski gnoj in celo briketiran gnoj, biopost. Seveda moramo pse tega vedenja odvaditi. Moj nasvet je takle: ko greste s svojo novofundlanko mimo pognojene njive, jo navežite na povodec. Uporabite povelje “Fuj!”, ko bo hotela žreti “živalsko blato”. Če je zelo vodljiva, jo boste tega vedenja odvadili, sicer pa ne. Žrtje gnoja pa ni povezano z vrsto oziroma s kakovostjo hrane, ki jo dobi pes, in tudi ne s pomanjkanjem vitaminov.
Psi se tudi radi povaljajo po blatu, gnojnici in po mrhovini. Strokovnjaki pravijo, da je tudi to vedenje dediščina prednikov, namenjeno je odganjanju vsiljivih insektov. Prav zato se psi ponavadi “nadišavijo” po vratu, kamor ne sežejo z gobčkom ali s tacami. Psi se radi “nadišavijo” tudi s človeškimi iztrebki (te ponavadi tudi radi žrejo). Še najraje to storijo tam, kjer ni vode, da bi jih lahko oprali. Pa še moja izkušnja: pes, ki se sicer ne naslanja na človeka, to zelo rad stori, ko je “nadišavljen” s človeškim blatom ali s kako močno “dišečo” mrhovino. To seveda stori s tistim delom telesa, ki najbolj “diši”.
Pa šalo na stran! Odpravimo vedenje, ki nam pri psu ni všeč! A če je le mogoče, brez prisile. Naj, denimo, pade ob psu na tla prazna konzerva ledenega čaja, v kateri je nekaj okroglih kamenčkov. Zvok, ki ga povzroči konzerva, je za psa zelo neprijeten. Ko pade konzerva na tla, bo pes nedvomno pogledal naokoli, niti z besedami niti z gibi pa se ne smemo izdati, da smo neprijeten vzrok povzročili mi. Pes naj si misli, da so to storile “neznane sile”, ki jim ni všeč, da žre iztrebke in se valja po blatu. Po nekaj konzervah bo pameten pes opustil nezaželeno vedenje. Novofundlandci pa so pametni psi.
Vir:
http://www.mojpes.com/clanki/pisma.html
Zanimivo torej ..pri volkovih je mal drugače