Reply To: (ne)korist od branja duhovnih knjig

[Prima]

Malo poezije: kot smrkelj visim v službi in postajam osnovno sredstvo. Tistega, kar pišem, ne uspem niti takniti, ker domov prihajam pozno zvečer. Z drugimi besedami: ni videti konca in me grabi obup.
To je bilo besedilo na novoletni čestitki, ki je bila namenjena moji kolegici.
Mislim, da veliko ljudi živi podobno življenje, zato z veseljem posežejo po knjigicah, ki so polne nasvetov o tem kako uspeti, biti uravnotežen ipd. To so recepti. Tudi pri kuhanju rabiš recept, da skuhaš jed. Ni pa nujno. Lahko narediš po svoje, boljše. Improviziraj, je nekdo svetoval. Ključna sta odločitev (cilj) in kuhanje (delo). Samo listanje po kuharici ne zadostuje. Iščeš idealno knjigo, ki ti je pisana na kožo. Tam ti tumbajo, da moraš nekaj narediti. Ker se ti to ne da, greš po drugo idealno knjigo …Se jih kar nabere. Veliko jih je že v osnovi takih, da jih ni vredno dvakrat pogledati, kaj šele brati. Je treba delat (Adi Smolar). Vidiš smreke, gozda pa ne.
Se globoko strinjam s tem, da veliko tistih, ki pišejo te recepte, dostikrat ne živi tega. Pod kožo so prav tako krvavi kot vsi ostali, včasih še malo bolj. Vendar jim je uspel veliki met. Ljudje berejo njihove knjige in jim prinašajo dohodke.
Avatar, ti si tako nesrečen, da še mene boli. Ko berem tvoje poste, vidim rdečo nit, tako kot ti pri Tadeju. Če bi samo tisto, kar si do sedaj napisal na forum, vrgel skupaj, bi nastala knjiga.
Sem bila v podobni situaciji kot ti. Od doma sem mrknila že kot smrklja, ker pač rabim veliko zraka za dihat. O kakšnem stanovanju ni bilo govora, še službe nisem imela. Če pogledam nazaj, je bilo moje življenje ena sama borba. Danes je zadeva popolnoma drugačna. Nikakor si ne upam trditi, da je to posledica prebranih duhovnih knjig, tudi od “duhovne” ženske pri meni ni niti grama. Vsakič, ko me je življenje usekalo, sem bila prisiljena nekaj narediti. Naravnost sililo me je k temu, da postavljam vsaj delne cilje in jih poskušam dosegati. Dostikrat sem hodila po robu, pa še malo čez. V življenju je lahko neverjetno veliko situacij, ko se začneš spraševati zakaj tako, zakaj meni, zakaj sem tukaj …
Danes lahko rečem, da sem nekaj dosegla. Iz situacije sem verjetno potegnila maksimum kar se je dalo.
Hkrati še vedno iščem variante za izboljšanje, saj ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti bolje. Imela sem veliko srečo, da sem naletela na knjigo Vedenjski vzorci in posledično na equilibrium. O tem, kako se spopadam s tem, sem že nekaj napisala. Prakticiram eq brez namere, vendar opažam, da se dogodki v mojem življenju sestavljajo v smeri, ki si jo lahko samo želim. Odprle so se variante, na katere prej tudi pomislila nisem. Še vedno sem smrkelj v službi, samo da bom verjetno kmalu ta glavni smrkelj.
Če se odločiš kaj napisati, ti z veseljem asistiram.

Prima

Lepo je če deliš