Reply To: (ne)korist od branja duhovnih knjig
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › (ne)korist od branja duhovnih knjig › Reply To: (ne)korist od branja duhovnih knjig
tadej pretnerAVATAR wrote:
Notranja namera…temelji na razumskem delovanju…naprimer poiščeš si posrano službo…itd
Zunanja namera…temelji na zunanji sili, nad katero nimaš nadzora…po Transurfingu se zunanja namera zgodi ko se razum in “duša” strinjata v neki zadevi-stvari…toraj sta usklajena…to sproži zunanjo namero-silo…ki te skozi skupek naključij pripelje recimo do druge posrane službe.
Čista zunanja namera-sila se takoj udejani…torej je kot čarovnija…obvladali si jo Avatarji…o katerih si sam tako bral Krišna-Buda-Jezus…itd…in po moje tudi druge sorte ljudi.
Ker pa ovce tega ne zmorejo…si je Zeland izmislil drugorazredno zunanjo namero…ki temelji na upanju…torej biti ali ne biti…s tem pa si še riti ne moreš obrisati….Sem spada še ljubeče-vsemogočno Vesolje…pri katerem moraš izpolnjevati še cel kup POGOJNIKOV…in potem mogoče dobiš kakšen prdec.
Hm, jaz pa mislim, da s tem ni nič narobe, vendar pa se je treba malo potruditi.
Kaj je sploh namera? Misel že ni. Misel nameri sledi. Namera kot takšna pa je nekakšen drive (matr, se ne morem spomniti primernega slovenskega izraza).
-Prvi nameri, po Zelandu notranja (zakaj le notranja?) bi jaz rekel namera matrice (če matrica rečeva poljem različnih realnosti). Tu itak nimaš svobodne volje. Si žejen in imaš namen spiti cockto. Čigava namera je to? Potreba po cockti izhaja iz matrice. Kreacija realnosti na tej ravni te potopi še globlje v matrico in imaš še manj svobodne volje (čeprav lahko prideš do različnih dobrin, ampak na tej ravni vseeno ni šprave moči manifestacije).
-Na drugo mesto bi sodila transformacijska namera. To je drive, ki te usmerja k prebujanju, spoznanju … Ta ti že dviga vibre in kle imaš že večjo moč manifestacije.
-Zunanji nameri (Zeland) pa bi lahko rekli namera iz praznine, inspiracijska namera. Kle se pa začne tista jeba. Si že slišal za wu wei? Men se zdi, da je omenjen v uvodu Kojcove knjige Učbenik življenja. Pisec uvoda pravi, da so stvari postavljene maksimalno dobro, ampak jih zajebemo kao s svobodno voljo, ki ni nič drugega, kot namera matrice in vse zajebe. Po wu weiu je najmočnejša namera tista, ko njimaš namere. Blesav se sliš, s’j vem, ampak gotovo se ti je že kdaj zgodilo, da si na nekaj pomislil, pa se je zgodilo. Finta je v tem, da za coprnije rabiš pozornost, ne koncentracije. Ampak te pozornosti mora biti dovolj, zato moraš štekat, na čem jo izgubljaš. Čim recimo usmeriš pozornost na nek fizičen objekt, zgubljaš energijo (ker gre tja, kamor gre pozornost). Zato je treba pozornost usmerjati na objekte prek praznega prostora. Malj daljša zgodba sicer, a vse je izvedljivo. Te stvari niso le v domeni Krišen, Bud, Jezusov in podobnih. Ali ni Jezus rekel nekaj v smislu: “Takšne in še večje čudeže boste delali sami.”