problemčki moji
Forum Duhovnost › Forumi › Zdravje in alternativna medicina › problemčki moji
- This topic has 27 odgovorov, 13 glasov, and was last updated 13 years, 12 months nazaj by Set.
-
AvtorPrispevki
-
22. 5. 2010 ob 21:55 #3188fosgenČlan
Pozdravljeni!
Sem nov na tem forumu. Že nekaj časa surfam po alternativnih vodah, v upanju, da najdem odgovore na svoje težave. Želja po sremembah me je zanesla na ta forum. Po hitrem preletu foruma sem opazil, da je tukaj kar nekaj ljudi, ki nekaj “vedo” in imajo izkušnje na teh mejnih področjih. Na kratko bi vam rad predstavil mojo življenjsko pot, tako da boste imeli boljši uvid v “dogajanje”.
Rojen sem delavskim staršem na podeželju. Če vam strnem moje živjneje in ga opišem z eno besedo bi rekel, EN VELIK STRES, enkrat hujši, drugič manjši. Ne spomnim se obdobja v mojem življenju ( vsaj ne daljšega), za katerega bi lahko rekel…evo .tukaj sem bil pa srečen ( taka je moja percepcija). Že od najnežnejših let je bilo pri nas vseprej kot idilično. Prepiri in razna nesoglasja v družini so se kar vrstila, začetek. Jok in obup je sta bila na dnevnem redu. Večkrat sem imel priložnost spoznati kako zgleda policijska uniforma od blizu in zakaj sploh so policaji na svetu (bilo je tudi poučno). Bilo mi je jasno že takrat, da moja starša nista ravno duši dvojčici, kar mi ni bilo razumljivo je bilo to, kaj onadva ne dojameta oz. čemu se slepita Ampak vseeno smo ostali skupaj. Zaradi razmer, ki so bile pri nas sem bil večkrat odtujen od drugih, mojih sorodnikih največkrat. Med mano( družino) in drugim svetom se je zarisala črta, ki se jo takrat še nisem zavedal. Najhujše travme( po moji oceni) izključevanja in etiketiranja sem doživel pri približno 3-5 let. Kaj sploh mislim pod etiketiranje in izključevanje, se verjetno sprašujete. Zaradi staršev kakršni so bili in so, je od okolice prihajalo veliko neodobravanje, odpor, prezir (po moji oceni največ od sorodnikov in bližnje okolice). Logična posledica je bila, da je tudi njun sin takšen ali kot pravijo jabolko ne pade daleč od drevesa ali kri ni voda,…Po mnenju psihologov se v obdobju 3,4,5 let začne identifikacija otroka z okolico. Jah moja identifikacija je potekala nekako takole. Moja dva starša sta “poden”, neuspešna in zapsihirana, torej sem tudi jaz takšen, saj vendar kri ni voda. Seme je bilo posejano.
Seme katero takrat nisem vedel, da rase in bo predstavljalo takšne probleme v odnosih kasneje. Kompleks manjvrednosti je bil takrat zasejan. O ” stari prijatelj” tudi zdaj si tukaj?!, ko pišem te besede?! (z inverzijo se lahko še tako slabo zdi smešno:)…
Od tistih “tragikomičnih dogodkov” je že kar nekaj let. Dobro vmes je imela mama še prometno nesrečo in potem dobila še neko obliko depresije, od kod sem tudi črpal. Ok kar je blo je blo ane, ŽiVI ZA DANES, ZA TA TRENUTEK,pravijo….ok. Ampak še vedno se v raznih situacijah javlja tisti nadležni glasek, oz “prijatelj” ki pravi NISI VREDEN TEGA, ZAKAJ BI SE TRUDIL. Aja obstaja še en predal z ropotarijami. Sem pozabil da ni vse v predalu zavednega. Ja. Nezavedno. Nezavedno me danes tepe po buči in uničuje moje zlato in ga spreminja v gnoj. Po slabih 20 letih hodim okoli z glavo v oblakih. V vsako situacijo vstopam z bremenom včerajšnega. Brez kakršnekoli spontanosti, z napetostjo in potnimi rokami se soočam z življenskimi nalogami, večinoma neuspešno….Hmm le zakaj?! … AJA nezavedno točno.Zdaj sem 22, študiram v LJ. imam IZPo (da razložim, izvenzakonska partnerica) in EVO (ne ni pes ali mačka, moja hčerkica je, in z veliki črkami je z razlogom). Ja pri 20 rosnih sem postal očka, z študentsko zaposlitvijo.Če pogledam nazaj so se vsi dogodki v mojem življenju zgodili v odvisnosti od SOFTWERA, ki ga imam naloženega( ta microsoft je zanč), vse v skladu z NISI VREDEN, NESPOSOBEN SI, NE ZASLUŽIŠ SREČE. Žalostno ma res. Razen tiste, ki je napisana z veliki črkami(če ste bili pozorni), ona je luč v temi. Partnerka pa se sklada z softwerom ( verjetno ni potrebno razlagati).
Torej kako pretentati “škatlo z ropotarijami” in živet izdaj , je moje iskanje svetega grala. Tako hrepenim po zdaj in odrešitvi bolečine, hrepenim po spremembah. Leta stresa in zavrtost čustev so terjala velik davek na psihi, predvsem opažam motnje koncentracije, slab spomin(kratkoročni), zmedenost,( današnja anekdota: zaželim si hrane brez mesa. Rečem si: čevapčiče ki jih imam v hladilniku bom raje dal sosedu, jaz pa bom kaj zelenjavnega…ok…nakar pokličem dostavo in naročim piščanjčji chopsui, (seveda nevede) in kasneje ob dostavi doživim (ne)prijetno presenečenje glej, glej. ha. danes se znam iz tega lahko norčujem, ponavadi sem pa kar depresiven..ha.) ,jecljanje, povišan pritisk,kompleks manjvrednosti, skratka psiha ni “namazana”. Vse simptome, ki jih naštevam ,( kot sem že dejal)so po moji verjetnnosti kazalci čustvenih blokad in porušenega energijskega ravnovesja ali mogoče še kakšnega drugega izvora.
Naj omenim, da sem že poskušal z raznimi tehnikami, meditacijo, določenimi vajami, ampak je bilo vse bolj muha enodnevnica, namreč težko ostanem skoncentriran na nekaj in kar naprej projeciram misli v prihodnost ali preteklost in pol postanem zafrustriran in vse opustim. Zavedam se, da nobena pomoč mi ne bo odprla vrat sprememb brez lastne angažiranosti, tega tudi ne pričakujem. Kar bi želel je mogoče le tisti začetni spin in pol bi lažje nadaljeval sam naprej. Razmišljal sem o tehnikah kot je PEAT ( nevtralizacija čustvenih blokad) ali hipnoza, bioenegija, rebirthing, . Vsi nasveti, kar se teh tehnik tiče, so zelo zaželjeni.Zdaj si nemorem več privoščiti, da bi le nemo opazoval kako življenje gre naprej in jaz še vedno ujet v iluziji včerajšnega, ne morem si več privoščiti, da bi nadalljeval in upal da moja EVA ne bo imela istih problemov, ne morem sprejeti udaje. Na kocki je preveč stvari.
V Kolikor, moje dramatično nerganje ni pustilo preveč vtisa slabe mehiške limonade, z veseljem sprejemam vaše informacije, komentarje, nasvete, lastne izkušnje ( upam da vse v dobronamerni obliki,lohk pa tudi ne).
p.s. po moji oceni je dramaturških vložkov okoli 3-5% ( ego)
p.s. lagal sem, ko sem rekel da bom na kratko napisal( ego)Lp. Primož
,
22. 5. 2010 ob 22:26 #3190AnonimnežNedejavnoPEAT in hipnoza dvomim da bi bila kaj dosti učinkovita pri teh zadevicah, ne gresta toliko v globino, kaj šele da bi odpravljala vzroke…bioenergija je preširok pojem…rebirthing je kar koristen, je pa to samo delček znanja iz pranayame oz. kao tehnika prilagojena zahodnemu človečku…
Odvisno kakšne tehnike in vaje si delal…če ni bilo poudarka tudi na srcu potem pač prevelikega učinka ni…Obstajajo zelo dobre duhovne knjigice, ampak o naslovih ne bi…ko boš pripravljen boš že prišel do njih, imajo jih pa v skoraj vsaki knjižnici…Za začetek pa svetujem čisto preprosto zadevo- meditacija na svetlobo…pol urce na dan in v pol leta se bo sigurno pokazal učinek…23. 5. 2010 ob 8:54 #3197tadej pretnerModeratorfosgen wrote: Pozdravljeni!
Sem nov na tem forumu. Že nekaj časa surfam po alternativnih vodah, v upanju, da najdem odgovore na svoje težave. Želja po sremembah me je zanesla na ta forum. Po hitrem preletu foruma sem opazil, da je tukaj kar nekaj ljudi, ki nekaj “vedo” in imajo izkušnje na teh mejnih področjih. Na kratko bi vam rad predstavil mojo življenjsko pot, tako da boste imeli boljši uvid v “dogajanje”.
Rojen sem delavskim staršem na podeželju. Če vam strnem moje živjneje in ga opišem z eno besedo bi rekel, EN VELIK STRES, enkrat hujši, drugič manjši. Ne spomnim se obdobja v mojem življenju ( vsaj ne daljšega), za katerega bi lahko rekel…evo .tukaj sem bil pa srečen ( taka je moja percepcija). Že od najnežnejših let je bilo pri nas vseprej kot idilično. Prepiri in razna nesoglasja v družini so se kar vrstila, začetek. Jok in obup je sta bila na dnevnem redu. Večkrat sem imel priložnost spoznati kako zgleda policijska uniforma od blizu in zakaj sploh so policaji na svetu (bilo je tudi poučno). Bilo mi je jasno že takrat, da moja starša nista ravno duši dvojčici, kar mi ni bilo razumljivo je bilo to, kaj onadva ne dojameta oz. čemu se slepita Ampak vseeno smo ostali skupaj. Zaradi razmer, ki so bile pri nas sem bil večkrat odtujen od drugih, mojih sorodnikih največkrat. Med mano( družino) in drugim svetom se je zarisala črta, ki se jo takrat še nisem zavedal. Najhujše travme( po moji oceni) izključevanja in etiketiranja sem doživel pri približno 3-5 let. Kaj sploh mislim pod etiketiranje in izključevanje, se verjetno sprašujete. Zaradi staršev kakršni so bili in so, je od okolice prihajalo veliko neodobravanje, odpor, prezir (po moji oceni največ od sorodnikov in bližnje okolice). Logična posledica je bila, da je tudi njun sin takšen ali kot pravijo jabolko ne pade daleč od drevesa ali kri ni voda,…Po mnenju psihologov se v obdobju 3,4,5 let začne identifikacija otroka z okolico. Jah moja identifikacija je potekala nekako takole. Moja dva starša sta “poden”, neuspešna in zapsihirana, torej sem tudi jaz takšen, saj vendar kri ni voda. Seme je bilo posejano.
Seme katero takrat nisem vedel, da rase in bo predstavljalo takšne probleme v odnosih kasneje. Kompleks manjvrednosti je bil takrat zasejan. O ” stari prijatelj” tudi zdaj si tukaj?!, ko pišem te besede?! (z inverzijo se lahko še tako slabo zdi smešno:)…
Od tistih “tragikomičnih dogodkov” je že kar nekaj let. Dobro vmes je imela mama še prometno nesrečo in potem dobila še neko obliko depresije, od kod sem tudi črpal. Ok kar je blo je blo ane, ŽiVI ZA DANES, ZA TA TRENUTEK,pravijo….ok. Ampak še vedno se v raznih situacijah javlja tisti nadležni glasek, oz “prijatelj” ki pravi NISI VREDEN TEGA, ZAKAJ BI SE TRUDIL. Aja obstaja še en predal z ropotarijami. Sem pozabil da ni vse v predalu zavednega. Ja. Nezavedno. Nezavedno me danes tepe po buči in uničuje moje zlato in ga spreminja v gnoj. Po slabih 20 letih hodim okoli z glavo v oblakih. V vsako situacijo vstopam z bremenom včerajšnega. Brez kakršnekoli spontanosti, z napetostjo in potnimi rokami se soočam z življenskimi nalogami, večinoma neuspešno….Hmm le zakaj?! … AJA nezavedno točno.Zdaj sem 22, študiram v LJ. imam IZPo (da razložim, izvenzakonska partnerica) in EVO (ne ni pes ali mačka, moja hčerkica je, in z veliki črkami je z razlogom). Ja pri 20 rosnih sem postal očka, z študentsko zaposlitvijo.Če pogledam nazaj so se vsi dogodki v mojem življenju zgodili v odvisnosti od SOFTWERA, ki ga imam naloženega( ta microsoft je zanč), vse v skladu z NISI VREDEN, NESPOSOBEN SI, NE ZASLUŽIŠ SREČE. Žalostno ma res. Razen tiste, ki je napisana z veliki črkami(če ste bili pozorni), ona je luč v temi. Partnerka pa se sklada z softwerom ( verjetno ni potrebno razlagati).
Torej kako pretentati “škatlo z ropotarijami” in živet izdaj , je moje iskanje svetega grala. Tako hrepenim po zdaj in odrešitvi bolečine, hrepenim po spremembah. Leta stresa in zavrtost čustev so terjala velik davek na psihi, predvsem opažam motnje koncentracije, slab spomin(kratkoročni), zmedenost,( današnja anekdota: zaželim si hrane brez mesa. Rečem si: čevapčiče ki jih imam v hladilniku bom raje dal sosedu, jaz pa bom kaj zelenjavnega…ok…nakar pokličem dostavo in naročim piščanjčji chopsui, (seveda nevede) in kasneje ob dostavi doživim (ne)prijetno presenečenje glej, glej. ha. danes se znam iz tega lahko norčujem, ponavadi sem pa kar depresiven..ha.) ,jecljanje, povišan pritisk,kompleks manjvrednosti, skratka psiha ni “namazana”. Vse simptome, ki jih naštevam ,( kot sem že dejal)so po moji verjetnnosti kazalci čustvenih blokad in porušenega energijskega ravnovesja ali mogoče še kakšnega drugega izvora.
Naj omenim, da sem že poskušal z raznimi tehnikami, meditacijo, določenimi vajami, ampak je bilo vse bolj muha enodnevnica, namreč težko ostanem skoncentriran na nekaj in kar naprej projeciram misli v prihodnost ali preteklost in pol postanem zafrustriran in vse opustim. Zavedam se, da nobena pomoč mi ne bo odprla vrat sprememb brez lastne angažiranosti, tega tudi ne pričakujem. Kar bi želel je mogoče le tisti začetni spin in pol bi lažje nadaljeval sam naprej. Razmišljal sem o tehnikah kot je PEAT ( nevtralizacija čustvenih blokad) ali hipnoza, bioenegija, rebirthing, . Vsi nasveti, kar se teh tehnik tiče, so zelo zaželjeni.Zdaj si nemorem več privoščiti, da bi le nemo opazoval kako življenje gre naprej in jaz še vedno ujet v iluziji včerajšnega, ne morem si več privoščiti, da bi nadalljeval in upal da moja EVA ne bo imela istih problemov, ne morem sprejeti udaje. Na kocki je preveč stvari.
V Kolikor, moje dramatično nerganje ni pustilo preveč vtisa slabe mehiške limonade, z veseljem sprejemam vaše informacije, komentarje, nasvete, lastne izkušnje ( upam da vse v dobronamerni obliki,lohk pa tudi ne).
p.s. po moji oceni je dramaturških vložkov okoli 3-5% ( ego)
p.s. lagal sem, ko sem rekel da bom na kratko napisal( ego)Lp. Primož
,
Sam veš, da instant odgovor, ki bi rešil tvoje težave, ne obstaja. Ampak predlagal bi ti, da kreneš v desettedenski proces, opisan v temi “Praznina” v forumu Šola za bioterapevte. Če ne bo prinesel rezultatov, bom 14 dni stopnica in boste lahko vsi forumovci hodili po meni.
24. 5. 2010 ob 9:42 #3216SmajaČlan25. 5. 2010 ob 12:43 #3226ANAČlanfosgen wrote:
Zdaj sem 22, študiram v LJ. imam IZPo (da razložim, izvenzakonska
partnerica) in EVO (ne ni pes ali mačka, moja hčerkica je, in z veliki
črkami je z razlogom). Ja pri 20 rosnih sem postal očka, z študentsko
zaposlitvijo.Če pogledam nazaj so se vsi dogodki v mojem življenju
zgodili v odvisnosti od SOFTWERA, ki ga imam naloženega( ta microsoft je
zanč), vse v skladu z NISI VREDEN, NESPOSOBEN SI, NE ZASLUŽIŠ SREČE.
Žalostno ma res. Razen tiste, ki je napisana z veliki črkami(če ste bili
pozorni), ona je luč v temi. Partnerka pa se sklada z softwerom (
verjetno ni potrebno razlagati).Sorry, ampak ne morem si pmagat…najprej naj te opozorim, da sm včasih precej direktna, ampak moram te malce okregat!
Prvič: EVA ne more, NE SME biti vir tvoje sreče! Vir sreče moraš najti v sebi…in ne zaradi Eve, ampak najprej zaradi sebe! Če boš TI ok, bo tudi Eva ok! To naj ti bo vodilo…tu štartaj! Da boš pa sebe spravil v red…hmmmm…Meni je marsikaj odprlo oči, včasih pa tudi kaj zaprlo…knjige…ne vem….po občutku…moj predlog: pejdi v knjižnico…na oddelek duhovna literatura….pejdi po policah…vzemi si čas…in tista knjiga, ki te bo “privlekla”, z tisto začni! Potem pa počasi naprej…jaz sem sicer začela drugače…mene so dogodki pripeljali do duhovnosti….ampak do danes me je res še najbolj privlekla Karmična diagnostika….tam sem se našla in dobila veliko potrditev…zate pa ne vem…
Drugič: verjami vase! Ko boš spet začutil NISI VREDEN, NESPOSOBEN SI, NE ZASLUŽIŠ SREČE, probaj ta glas “preglasit” Itaq, da si zaslužiš vse, kar si želiš…z vajo boš marsikaj dosegel…ko se meni prikrade tak črv v misli, ga takoj popravim in rečem: ZASLUŽIM SI! VREDNA SEM! ZMOREM!Hotla sem ti še veliko napisat, pa je šlo vse k vragu….najbrž z namenom…v glavnem, ko boš vedel, kaj iščeš, boš to tudi našel!
Pa lepo bodi, pa enga lubčka Evi pa tvoji IZPo tudi! Ljubezen dela čudeže! Začni , za hec probaj, pošiljat ljubezen tvoji partnerki…kadarkoli boš začutil jezo, nezadovoljstvo do nje, začni misliti na ljubezen….na belozlato svetlobo….se ovij v to toplo, nežno, prijetno svetlobo….napolni se z njo….ko boš napolnjen, jo začni pošiljat še partnerki…staršem….vsem, ki so te kadrkoli prizadeli…odpuščaj…sebi….partenrki…staršem…boš videl, rezulata ti garantiram! V nasprotnem primeru sem tudi jaz lahko stopnica in lahko hodiš po meni 14 dni
Ajde, dost maš!
25. 5. 2010 ob 14:57 #3231AVATARČlanKaj je to…še en moški puter…ccc
Nič ni bolj smešnega…ko se moški puter privleče na nek forum in išče vrtualno sočutje…povrh vsega pa se še po babje izraža…beri joka.
Res je kar pravijo…moški izginjajo…vedno manj je pravih dedcev…Tudi na mene je letel raznovrsten drek…tudi babji…pa nisem jokal…ostal sem zvest sebi…šel naprej s pokončno glavo…in vskemu v fris poknil kar mu je šlo…Svet je takšen kot je…v njem si se rodil, ker pač si se…na tebi je, da si ustvariš svojo pot v tem svetu…kakor pač znaš in veš.
25. 5. 2010 ob 15:09 #3232ANAČlanAVATAR wrote: Kaj je to…še en moški puter…ccc
ahahahhaha , joj, če bi zdele imela smeškota, ki se rola po tleh od smeha . Joj Avatar, ti si pa res krut. Saj ni nič narobe, če dec pojamra, pa se malce pojokca…Z tem ni čisto nič narobe! Verjetno je rabil kar nekaj poguma, da je izlil dušico na tale naš prelestni forum! Če jokcaš, še ne pomeni, da nisi dec. Z tem dokažeš, da si človek s čustvi in da jih, hvala bogu, znaš izrazit! Verjetno veš, da potlačena čustva ne peljelo drugam, kot v bolezni, ki te prisilijo, da jih izraziš… in miselnost aka heh ejga jst dec, jst ne jamram, ne jokam, jst sm oh in sploh, to je stereotip današnje družbe…če jokcaš si slabič…Zakaj že?
Ajajajaj Avatar, ti si model, res , človk bi te kr objel pa stisnu pa v naročka vzel pa ujčkal, dokler ne bi sladko zaspal……
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.