Reply To: MAORI zdraviteljstvo
ozelot wrote: Je bla prijateljica pri njih prejšnji teden. Pa se ne more odločiti ali ji je prav da je šla ali ji je žal
. Pritisk s komolcem na popek ne nikakor more odpustiti.
Tole drži ja, js sem bla maja na njihovem ”tretmaju”, ki splooooh ni nežen 
Špičast kamen v sredino stopal sem dobila…. in to za par sekund, js sem tko kričala, da je blo pomoje prav smešno…. K Đizus sm se počutla
Spomnem se, da je ena ženska na sosednji mizi rekla, da ne more več poslušat tega dretja….
Kričala sem res močno, ni blo to žensko kričanje!….. Sem kar presenetla sebe, kok ene moči je v meni…
In komolec pritisnejo z vso močjo v trebuh…. da ti slabo pride…. Ne morm se odličit kaj je bolj neprijetno, kamen al komolec v trebuh
Kričala sem tko močno, da sem mela po obrazu vratu ter prsnem košu majhne rdeče lise, petehije-male pikčaste krvavitve….
Zanimiva izkušnja, bi še šla….. Ni pa to zdej, da boš po tem tretmaju ”razsvetljen”,
je treba delat na sebi…. – zdi se mi, da se največ pozna, če delaš sam, če si pomagaš sam, ko si to res želiš (skriti motivi….), da ta želja res prihaja iz tvoje notranjosti…. pol ti že pridejo na pot prave stvari… Disciplina je važna… ni treba da je vojaška (ključen je attitude če mene prašaš)…. vse dobre stvari se ponavadi rodijo meddrugim tudi iz discipline, kajneda.
Sproščeno, pretočno telo, prizemljenost, prisotnost, odprto srce…. 
Predaja….zaupanje, nenavezanost na tehnike-bergle, te ti služijo samo toliko, da se usmeriš vase (…), potem jih odvržeš….