Reply To: duša

[snowcat :)]

Kaj je pravzaprav pogojenost ?

Večina ljudi to razume tako, da je PRISILA, da človek naredi nekaj, ki ne bi v drugačnih pogojih. Človek ZMERAJ naredi/ne naredi tisto, ki njemu ustreza. Ali se tej koristi zaveda ali ne zaveda, pa je tisto o čem Tadej govori. Če se ne zaveda, potem njegovo delovanje/nedelovanje je reakcijsko v smislu, da se ponavlja, ne glede na to, da človek bi to lahko opazil in spremenil. Ustavil to ponovitev nesrečnosti. Ta pogojenost je na področju odnosov.

Kje je pa ta primarna ? Kje je začetek verige ? Nobeden ne ve in je prav brez pomena se s tem ubadati. Jaz razumem pogojenost tako, da dokler obstaja NAPETOST (v plus ali minus) sledi odziv. Ta napetost (lahko bi tudi rekli – polarnost, dualnost) je nastala iz nam ne znanega razloga in je gonilna moč za premikanje energije na vseh nivojih.

Janko reče, in ga jezi, da zmeraj je nekaj ki mora biti storjeno, da človek nekaj…. In kaj pa če ni tako ? Ok, če vzamemo primer raka – Janko ima prav v smislu, kaj pa če človek samo mora sprejeti in pač s tem živeti, dokler ne umre v grozljivih bolečinah. Enkrat sem govorila s eno zdravnico in je rekla, da rak je zelo zanimiva bolezen, zato ker ni bolečine zraven dokler ni ovirano delovanje organizma. Če mi razumemo bolečino kot jezik telesa, da opozarja, da nekaj ni prav v simbiozi telo-duša-duh-zavest, rak očitno ima nekaj drugače. Kaj naj bi to bilo ? Zakaj telo ne opozori ? Osebno sem poznala samo eno osebo, mojo prijateljico, ki je umrla mlada na raka in ni dovolila zdravljenja. Iz njenega primera domnevam, da je nekaj na odnosu do življenja samega. Da je nekaj že v samem delovanju simbioze telo-duša-duh-zavest ,,narobe,, Področje, kje se pa manifestira rak pa je vezana na obstoječe blokade v posamezniku. Zavračam pa idejo, da ni bilo signalov. So bili, sigurno, ampak bitje ni videlo. Zakaj ? To ,,zakaj,, vprašajo tisti, ki so ostali nad grobom ….ne tisti, ki je v grobu.

Včeraj na treningu nas je trener fajn gonil, gor dol in kadar je že zgledalo, da da pavzo, je še dodal par sekund….jaz že vem, imam izkušnjo s tem, da kadar je bitje stisnjeno (nastane kritična masa nezadovoljstva), takrat se dogaja. Um je zaposlen s nadzorom čustev, ki se začnejo pojavljati, telo je nekako ,,brez,, nadzora in takrat pride do spontanega gibanja, ki teče po poti optimuma. Takrat gibi postanejo gladki in nekako zelo enostavni in nenaporni. Lahko bi rekli – reptilski možgani v full delovanju (če bi že kdo vztrajal na razlogu).

Vračam se k Jankotu ,,če….kadar….mora…..je potrebno…..,, Ne, ni nujno. Človek lahko živi tako kot živi ZADOVOLJEN sam s sabo, naj mu dol visi ali gor osamljeno gleda, ….cool. Ni nujno iz vidika okolice do bitja. Ali iz vidika bitja do okolice (zelo redki, če ne par posameznikov na celem planetu). Poudarek je na besedi ZADOVOLJEN. To je vse. Če človek je ZADOVOLJEN, ne samo brez težav, brez pomanjkanja, brez …. Govorimo ZADOVOLJEN, ajde, hvala bogu. 99,99999999999% pa ni zadovoljno. Iščejo rešitev, pot. Nekaj jih kuha, napenja, ali vleče, ali teži, ali pač pouhna jajca….kot lonec s vrelo vodo. Zdaj pa smo nazaj pri besedi pogojenost. Da se voda ohladi, MORA priti do SPREMEMBE. To je pogoj. Da pride do spremembe je potrebno vložiti ali odvzeti energijo, pač delovanje/nedelovanje. Evo in smo nazaj v pogojenosti. Pač ovinka tu ni.

Jenko reče ,,moti te me,, …. Tako kot jaz razumem spontanost, delovanje ni iz razloga odziva na napetost/manko…..

snowcat

Lepo je če deliš