Reply To: duša
zdej šele sem worenk prebral tvoj cel post, k sem dol vidu, da se tadej
načeloma s tabo strinja, pa mi je blo mal čudn, pa sem šou pogledat
tadej pretner wrote:
Odvisnost …gotovo je nekaj v nas zapisano , da smo odvisni …pa naj si bomo od odnosov al od raznih substanc.In gotovo nismo v tej situaciji brez veze …al pa zato ker smo mi tako želeli ..Ampak smo ..in na nas je sedaj , da “pokapiramo” zakaj se nam to dogaja …Ne le ti – večina misli, da moramo v lajfu poštekati nekakšne vzroke svojih težav, razumeti kaj narobe delamo … Jaz pa pravim, da je glavni življenjski cilj spontanost, do te pa ne pridemo prek pravil oziroma s spremembami pravil (aha, ne smem na ta način, ampak na onega). Potreba po tem, da poštekamo nekakšne življenjske lekcije je čisti egotrip.
Do spontanosti pridemo predvsem prek deidentifikacij. kar pa lahko v celoti naredimo na energijski način, brez kopanja po preteklosti, tumbanja kaj je prav in kaj narobe ipd.
V čem je štos?
Ko smo polni identifikacij, ko delamo pod vplivom raznih stresnih dejavnikov napake, je naše telo polno napetosti. Ampak polni napetosti smo tudi, če “poštekamo” nova pravila in pazimo, da se ravnamo v skladu z njimi. V obeh primerih je življenje boj, ne pa neko prijetno “potovanje”. To je mogoče le skozi sproščenost in spontanost.
tadej, a ne widiš kle lapsusa…
sproščenosti in spontanosti… pa se lahko spet samo naučimo, na tak ali drugačen način.
pa smo spet tam.
dol nekje si napisu, da se je ukvarjat s karmo brez veze, ker je itaq vsota vse karme zdajšnje stanje.
okej…
sam kje pa sploh je razlika, med brskanjem po karmi…
in med brskanjem po sebi, zakaj si tak, kot pač si? tukaj in zdaj. ???
ker seweda… da bi lahko bil sproščen in spontan, se moraš rešit identifikacij…
do katerih pa po nasvetih pametnejših ali svetejših… (in od vsake bedne babe, k jo srečaš na pločniku in tudi iz vsake forumske debate… ker mnenja kupujemo, tudi če se z njimi ne strinjamo)
itaq loh prideš samo z dihanjem na komando, z gledanjem v vesoljno skalovje, z mantranjem ali kupovanjem odpustkov na tak ali drugačen način?
pa smo spet tam…
oz. smo še zmeri tam, kjer smo ves čas bili.
kaj pa, če ni point lajfa niti brskanja po karmi, niti z rudarjenjem po sebi tukaj in zdaj?
kaj pa, če je point u lajfu točno to, da se naučiš žiweti s tem, kar pač trenutno si?
(itaq te boli kurac, zakaj sploh tak si, kot pač si?)
mogoče pa ni point lajfa npr. raka ozdravit, ampak se naučiti živeti z rakom?
kaj pa, če bi … ko bi…. se naučili živeti s tistim rakom na jetrih ali jajcih….
itaq bili tut spontani in sproščeni? kot normalno konstantno stanje?
skratka… pomoje vas bom use kmal skenslal k prasce, hahahahhahaha
motite me.
le kako, da se pustim motiti? hahahahhaha
hm…
boli me kurac.