Reply To: duša
strelka wrote: Čudna so pota …”duhovnosti “
…
torej je pri sebičnosti ..duša najbolj osvobojena …če potegnem črto sedaj ..kakorkoli že …potem so duhovnhjakli največji egoti -oz egoisti?
Teorija:Sebičnost ali egoizem je teleološka (tj. nauk, po katerem ima vse dogajanje v naravi in družbi svoj cilj) teorija etike, ki za cilj postavlja korist, užitek ali maksimalno dobro posameznika. Je nasprotje altruizma, ki ni usmerjen na enega samega človeka, ampak tudi na dobrobit drugih… … …
Če želiš izpostaviti kako tanka je ta meja med zablodo, ko ego pod krinko duhovnega ega deluje kot duhovno bitje, ki deluje iz duše in so njegova dejanja posledično egoistična, služijo pa le njemu, na škodo drugih.. potemtakem je to vsekakor dobra dilema, ki jo izpostavljaš..
Če pa si dala odgovor kot edino varianto na moje napisano, pa žal nisi razumela napisanega..
Namreč;
Sebičnost h kateri teži ego, želi služiti le tej celici (omejenemu bitju), ki no povezana z ostalo kreacijo in bitji v okolici..
”Sebičnost” duše pa deluje iz perspektive večne povezanosti z vso kreacijo in vsemi sobitji in potemtakem ne more delovati v neskladju z okoljem in z sobitji.. zato potemtakem taka sebičnost ni sploh sebičnost v izvirnem pomenu besede, saj so posledice take sebičnosti ves čas le služenje sebi in hkrati služenje vsem ostalim okrog sebe.. Kompromisi niso več potrebni, saj hodiš po optimalni liniji življenja, kjer vsi le pridobivajo in tako linijo je zelo težko uloviti ampak zelooo vredno,.. 
Se pa strinjam da ima malo ”duhovnih” oseb prečiščen (ozaveščen) duhovni ego do te mere, da bi ves čas se lahko jasno zavedali (na vsakem koraku), iz katerih plasti prihajajo njihove trenutne težnje; ali iz dejanske dušne povezave ali iz prikritih (sebičnih) ego teženj v njih..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”